V Slovenski Bistrici z razočaranjem sprejemamo odločitev ministrstva za zdravje, ki občine ni uvrstilo med 15 lokacij, kjer naj bi po novem delovala mreža satelitskih urgentnih centrov (SUC). Čeprav v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica ostaja 24-urna nujna medicinska pomoč, kraj tako ne bo imel statusa satelitskega centra.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zatrjuje, da se za prebivalce bistveno ne bo spremenilo nič, a v lokalnem okolju menijo drugače. Po besedah poslanke mag. Karmen Furman, ki je konec oktobra na to vprašanje ponovno opozorila v državnem zboru, je bila Slovenska Bistrica po krivici izločena iz načrtovane mreže. Po njenih besedah je bila lokacija Bistrice kot sedež satelitskega centra predvidena že do konca leta 2022, a je ministrstvo odločitev kasneje spremenilo. Ministrica je v odgovoru poudarila, da je bilo že leta 2015 dogovorjeno o ohranitvi obstoječih lokacij nujne medicinske pomoči, saj se občine niso strinjale z ukinitvijo dežurnih mest v zameno za širitev mreže satelitskih centrov. Prav tako je zavrnila očitke, da je bila nedavna dograditev Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, vredna 5,6 milijona evrov, namenjena ureditvi prostorov za SUC. Investicija je bila po njenih besedah financirana iz razpisa za nujne posodobitve in širitve primarne ravni zdravstvene oskrbe, ne pa za vzpostavitev urgentnega centra.

Vendar pa številni dejavniki kažejo, da bi bila odločitev o umestitvi satelitskega centra prav v Slovenski Bistrici logična in upravičena. Zdravstveni dom danes pokriva kar 370 kvadratnih kilometrov in skoraj 37.000 prebivalcev, medtem ko ZD Slovenske Konjice, ki je v predlogih izpostavljen kot možna skupna lokacija, pokriva le 220 kvadratnih kilometrov in dobrih 24.000 prebivalcev. Poleg tega razdalje do mariborske urgence – kamor spada bistriško območje – v oddaljenih krajih znašajo tudi 60 do 90 kilometrov, kar lahko pri nujnih primerih pomeni dragocen čas.

Furmanova opozarja, da ideja o skupnem satelitskem centru v Tepanju, med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami, ni strokovno utemeljena, ampak rezultat političnega lobiranja. »Slovenska Bistrica ima že urejene prostore, laboratorij, rentgen in dve enoti doma upokojencev z več kot 400 stanovalci. To ni le organizacijsko, ampak tudi demografsko središče regije,« poudarja poslanka.

Na ministrstvu sicer dopuščajo možnost ustanovitve skupnega satelitskega centra, če bi ta skupaj pokrival več kot 40.000 prebivalcev, vendar za zdaj med občinami ni doseženega soglasja.

Slovenska Bistrica si že več let prizadeva, da bi postala ena ključnih zdravstvenih točk vzhodne Slovenije, zato lokalna skupnost od ministrstva pričakuje, da svojo odločitev še enkrat preuči. Satelitski urgentni center bi pomenil ne le hitrejšo odzivnost in večjo varnost prebivalcev, temveč tudi priznanje regiji, ki je z vlaganji v infrastrukturo dokazala, da je na tak korak pripravljena.