V sredo, 12. februarja, ob 17.00 bo v prostorih Crouzeta predstavitev šestih projektov, ki so nastali v okviru Crouzatorja 2. Med udeleženci je tudi umetnik Flameous oziroma Daniel Ramalan, ki z ognjem ustvarja portrete. Predstavil bo umetniško mizo »Bela agonija« po navdihu iz legende o Beli dami iz Bistriškega gradu.
Kaj vas je navdihnilo, da ste začeli ustvarjati portrete z ognjem?
Navdih za ustvarjanje portretov z ognjem sem našel skozi svojo ljubezen do risanja in raziskovanja različnih umetniških tehnik. Skozi različna obdobja odraščanja sem se kot čisti samouk preizkusil v različnih tehnikah risanja, vendar me nobena tehnika ni prevzela tako kot risanje z ognjem. Ko sem približno pred osmimi leti na YouTube prvič zagledal ustvarjalca pirografije (tradicionalna tehnika risanja na les s segreto žico) me je posnetek popolnoma prevzel, zato sem kmalu tudi sam izdelal svoj prvi primerek. Pirografija združuje elementa, ki sta mi najbližje – les in ogenj, kar me je takoj pritegnilo, risanje pa je zame že od nekdaj bilo orodje za izražanje kreativnosti in čustev. Od tod tudi moje umetniško ime Flameous, ki je besedna izpeljanka ognja oz. plamena. Ustvarjanje portretov z ognjem mi omogoča, da odklopim svoje misli in vstopim v globok meditativen prostor in skozi žganje lesa izražam svojo osebno zgodbo ter čustva, hkrati pa ustvarjam nekaj unikatnega in čarobnega.
Kako bi opisali svojo umetnost nekomu, ki še nikoli ni videl vaših del?
Gre za posebno in zahtevno tehniko risanja portretov z ognjem na les, ki je edinstvena in zelo redka, saj manj kot 1 % umetnikov na svetu na tak način ustvarja z ognjem. Ogenj je moj čopič, plamen je moja barva in les je moje platno ter hkrati prostor, kjer zaživijo zgodbe. Vsak moj portret je tudi unikaten, saj ogenj nikoli ne ustvari dveh enakih linij. Z ognjem v les oblikujem podobe, sence, vzorce in rezultat je delo, ki diha s svojo naravno teksturo in globino, les pa ohranja svojo strukturo in naravne barve. Vsak zarez, vsak plamen dodaja kosu edinstven karakter in živahnost umetnini, ki je hkrati surova in sofisticirana. Ena napačna poteza lahko uniči ure dela, zato je sleherni gib premišljen. Ogenj, ki ga večina ljudi povezuje z uničenjem, torej uporabljam za ustvarjanje umetnosti in lepote.
Umetnost risanja z ognjem je zelo nenavadna in zahtevna. Kako ste razvili to tehniko?
Razvijanje tehnike risanja z ognjem je bil dolg proces, poln eksperimentiranja in učenja. Ko sem prvič naletel na pirografijo, sem bil navdušen nad tem kako ogenj lahko oblikuje in spreminja les, zato sem se odločil, da bom to tehniko raziskal. Najprej sem preučeval različne vrste lesa, temperature ognja, različna dodatna pirografska orodja … Sčasoma sem razvil neki lastni stil, ki združuje mehke in močne kontraste ter senčenje, kar daje mojim delom občutek globine in dinamike. S svojo iznajdljivostjo in odprtostjo do novih stvari sem našel način, kako lahko portrete še bolj izpilim, zato sem tehniko pirografije nadgradil še s svojo tehniko žganja s plamenom, kjer namesto segrete žice zdaj večinoma uporabljam gorilnike različnih velikosti, dodatno pa si pri detajlih pomagam še z manjšim brusilnikom in brusnim papirjem. Razvijanje te tehnike je bilo resnično potovanje, ki se še vedno nadaljuje, saj vedno znova odkrivam nove možnosti za izpopolnjevanje svojih del.
Ogenj je nepredvidljiv element. Kako uravnavate nadzor nad njim, da dosežete želeni rezultat?
Pri ustvarjanju z ognjem je potrebna izjemna potrpežljivost in natančnost ter veliko koncentracije, saj se lahko zelo hitro zgodi napaka, če nisi dovolj pozoren. Ko se ogenj dotakne površine na napačnem koncu, je po navadi portret težko popraviti in je potem na žalost treba začeti čisto od znova. V vseh teh letih ustvarjanja sem razvil neki občutek za nadzor ognja, kar je ključno za risanje natančnih in čistih linij, prav tako pa sem se osredotočil tudi na razumevanje različnih tipov lesa, kako reagirajo na toploto, saj vsak material prinese svoje izzive in posebnosti. Pri svojem delu tudi uporabljam različna pirografska orodja, s katerimi dosežem želene učinke, najpomembnejši element nadzora pa je seveda dolgoletna praksa in izkušnje. Danes lahko rečem, da sem ustvaril svojo tehniko, ki mi je pisana na kožo in tudi pri sebi dobil potrditev ter zadovoljstvo, da sem jaz kot umetnik tisti, ki lahko vodim in kontroliram ognjeni plamen ter z njim ustvarjam najrazličnejše oblike, sence in strukture.
Vaša umetnina z več kot 14 milijoni ogledov je prava spletna senzacija. Kako dojemate to prepoznavnost? Kako je na vaše delo vplival odziv občinstva na spletu?
Moja prepoznavnost na socialnih omrežjih me je presenetila in hkrati tudi navdihnila ter odprla vrata za nove priložnosti. 14 milijonov ogledov na kanalu YouTube je ogromno število in moram priznati, da sem zelo hvaležen za to, da je moje delo doseglo tako širok krog ljudi. Zame je to dokaz, da umetnost ne pozna meja in da lahko doseže srca ljudi po celem svetu, ne glede na geografske ali kulturne razlike. Spletna občinstva so tudi neverjetno podpirajoča, saj sem lahko v stiku z ljudmi, ki delijo podobne interese in se od njih učim, hkrati pa so tudi zelo motivacijska. S številnimi pozitivnimi komentarji, delitvami in podporo sem dobil potrditev, da sem na pravi poti, povratne informacije mojih sledilcev na spletu pa me spodbujajo, da še naprej raziskujem svojo umetnost, izpopolnjujem tehniko in se poglabljam v nove ideje.
Kaj vam pomeni sodelovanje v projektu Crouzator 2.0? Kako je ta projekt vplival na vaš razvoj kot umetnika?
Sodelovanje v projektu Crouzator 2.0 zame pomeni izjemno priložnost tako za osebno kot za umetniško rast in mi omogoča, da stopim korak naprej tudi na poslovnem področju. Predvsem pa mi je vključitev v takšen projekt omogočila dostop do strokovnega znanja ter priložnost za testiranje in realizacijo svojega inovativnega, unikatnega izdelka oz. prototipa, ki sem ga lahko s pomočjo finančne spodbude tudi dokončno tehnično in vizualno izvedel v takšni meri, kot sem si ga zadal na začetku.
Kaj ste izdelali za projekt?
V projektu Crouzator 2.0 sem izdelal svoj največji in najzahtevnejši izdelek do zdaj – unikatno umetniško mizo z naslovom “Bela Agonija”, ki je nastala s tehniko ustvarjanja portretov z ognjem, glavni motiv pa je nastal po navdihu iz legende o “Beli dami” iz bistriškega gradu. Izdelek združuje funkcionalnost in sodobno tehnologijo, osnova mize je iz brezine, lesene vezane plošče, na katero je vžgan portret omenjenega bajeslovnega bitja. Lesena površina je prekrita s prozorno epoksi smolo, ki ustvarja iluzijo “ujetosti duše” v kos pohištva, hkrati pa zagotavlja odpornost na vsakodnevno uporabo. Minimalistična železna konstrukcija zagotavlja stabilnost in moderni videz, integrirana LED osvetlitev pa prostoru doda mističen pridih. Posebnost te mize je zgodba, ki jo pripoveduje ogenj. Pri tehnični izvedbi mize sem sodeloval tudi z lokalnimi obrtniki, še posebej z mojstrom za epoksi smolo Gorazdom Kosmosom, ki je svoj del izpeljal zelo profesionalno, in verjamem, da se bo iz tega razvilo neko dolgoročno sodelovanje.
Kako ocenjujete podporo, ki so vam jo v projektu ponudili mentorji in raznovrstna predavanja? Vam bodo te vsebine pomagale pri nadaljnjem ustvarjanju in razvijanju posla?
Pomemben del tega projekta so bili tudi mentorji, ki so me usmerjali pri razvoju moje ideje v bolj tržno usmerjene koncepte in mi pomagali, da se osredotočim na tiste vidike, ki so ključni za uspeh na trgu. Veseli me, da sem se povezal z mentorico Barbaro Imenšek ter mentorjem Tilnom Ločniškarjem, ki sta mi pomagala na področjih kot je promocija in oglaševanje, postavitev cen izdelka, iskanje poslovnih priložnosti ter mreženje in verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje. Mentorstvo in izobraževanja so ključni za moj razvoj, saj me te vsebine pripravljajo na konkretne izzive, s katerimi se bom srečal pri razvijanju svojega posla.