Dvorec Vinarje

Po pripovedovanju starejših ljudi naj bi bil DVOREC VINARJE zgrajen okoli leta 1840, vendar ni znano, kdo ga je zgradil. 

Dvorec se je nahajal v urejenem parku, med okrasnimi drevesi, grmovnicami in cvetličnimi gredami. Z višjeležečo vrtnarijo ga je povezovala okoli 100 m dolga urejena pot, široka dva metra, ki so jo ponekod v loku prekrivale vzpenjajoče mnogocvetne rdeče vrtnice, cvetoče večino leta. Za urejenost parka, okolice dvorca in vrtnarije, je skrbel vrtnar.

Dvorec je obsegal okoli 35 soban, v spodnjem delu pa je imel veliko dvorano, namenjeno druženju plemičev. Prostore dvorca so sprva osvetljevali s plinom, kasneje pa je bila urejena električna razsvetljava, ki jo je oskrboval agregat. V dvorcu je bil tudi telefonski priključek. Vodooskrba je bila urejena iz vodnjaka pod parkom, iz katerega je motorna črpalka vodo pošiljala v zbiralnik v stolpu dvorca. Dvorec je bil bogato opremljen s stilnim pohištvom, dragocenimi slikami, tapiserijami in preprogami.

Gospodarske dejavnosti

Lastniki dvorca, rodbina Schweihart, je imela v posesti v okolici polja in travnike, pa tudi velik travnik v Sevcu, predvsem pa obsežne vinograde na okoliških legah. Ob vinogradih so stale viničarije, v katerih so stanovali delavci, ki so skozi vse leto skrbeli za vinograde. 

Poleg vinogradništva so se lastniki ukvarjali tudi s čebelarstvom in živinorejo, v hlevih pod vinogradi so imeli govedo, svinje in drobnico, posebej pa so skrbeli za konje, ki so jih uporabljali tudi za vprego. Nekakšen ekonom dvorca je bil Franc Vidmajer, ki je najemal potrebne delavce in jih tudi pošteno plačeval.

Vinska klet dvorca je bila za tiste čase sodobna, s hrastovimi sodi in drugo opremo, velika in osvetljena. V njej so hranili vrhunska vina, ki so jih v steklenicah z etiketami, na katerih je bila podoba dvorca in grb Schweihartov, izvažali v tujino, predvsem v Anglijo in Francijo. Izpričano je, da je v njej do leta 1932 delo kletarja opravljal Janez Pirš.

Prosti čas

Lastniki so imeli ob vznožju parka tenis igrišče in plavalni bazen. Ob igrišču je stala uta, prekrita s slamo, v kateri so lahko počivali ali se hladili s pijačo. Okoliški otroci so zaslužili nekaj denarja s pobiranjem tenis žogic znotraj ograje.

Rodbina Schweihart

Izpričano je, da je bila rodbina Schweihart znana po humanitarnosti, pogosto so obdarovali bolne in starejše ljudi, pa tudi okoliške siromašne prebivalce. Leta 1928 je Oskar Schweihart kupil zvon za bližnjo cerkev sv. Jošta, ki je podružna cerkev župnije Prihova. 23. 7. 1933 sta se v njej poročila Oskar Warsberg, roj. v Gradcu in nevesta Helena Schweihart, rojena v Neaplju, hči Oskarja Schweihart in Helene Schweihart roj. Mayer. Cerkveni obred je vodil lavantinski (mariborski) škof Ivan Jožef Tomažič. 

Usoda dvorca

Med drugo svetovno vojno, leta 1944, so partizani dvorec zažgali, od njega je ostalo zgolj pogorišče. Iz dopisa Krajevnega narodnega odbora Preloge  Okrajnemu narodnemu odboru Slovenske Konjice iz leta 1947 je razvidno, da so krajani zaradi pomankanja gradbenega materiala izkazali interes za rušitev zidov dvorca in za odkup ter porabo v privatne namene,  vendar jim to sprva ni bilo odobreno, ker še ni bila znana usoda ruševin. Kasneje pa so dobili dovoljenje za rušitev, tako da so opeko uporabili za dograditve in gradnjo novih poslopij. Od samega dvorca danes ni ostalo skoraj nič, ohranjena je vrtnarija in nekaj delov parka, vidni so tudi ostanki vodnjaka in tenis igrišča.

Viri:

• Goričan Matej, Od vrholskih, preloških in sevških zelenic do vinarskih goric, Krajevna skupnost Vrhole-Preloge, 2010, COBISS ID: 252035072
• Kranjc Slavko, Cerkev sv. Jošta v Vinarju v župniji B.D. Marije Vnebovzete na Prihovi, Prihova, COBISS ID: 75779329