Predstava je postavljena v čas pred več kot 100 leti na območje Zgornje Ložnice in okolice. Pisalo se je leto 1834 in letos mineva še 190 let od rojstva dveh, za Zgornjo Ložnico pomembnih rojakov, ki sta se v te kraje priselila v zrelih letih. Josip Vošnjak je živel v Visolah, kjer je njegova domačija še danes. “V okolici ima vinograd, kjer potrebuje delavce od pomladi do jeseni. Pri delu mu pridno pomagajo domačini iz okolice.Pogosto ga obišče tudi njegov prijatelj Lovro Stepišnik, prav tako priseljenec na Zgornjo Ložnico in danes znan kot prvi potujoči knjižničar v Sloveniji, ki je v košu nosil knjige od hiše do hiše.Prijatelj obujata spomine na mlade dni. Kot izobražena krajana dajeta ljudem nasvete pri delu, spodbujata k branju knjig in knjige tudi sama pišeta,” govori zgodba predstave. Ta je postavljena v vinograd Josipa Vošnjaka, kjer mu z delom pomagajo Ložniške ufarce in ufarji, in razdeljena na tri dele, in sicer najprej ufarce in ufarji kopljejo v vinogradu, nato vežejo in žanjejo travo v vinogradu, na koncu priredijo trgatev in likof z obilico dobre volje. Vmes prihajata v vinograd tudi Lovro in Josip. Zgodbo popestrijo še njuni vmesni dialogi in obilica humorja, ki ga igralci prinesejo na oder.

Ideja za scenarij se je porodila predsednici turističnega društva Marijani Jereb, zapisala pa ga je Martina Lešnik. 

Lovra Stepišnik igra Peter Mlakar, Josipa Vošnjaka pa Primož Rajh, pred predstavo je na diatočno harmoniko zaigral in ob tem tudi zapel mladi harmonikar Evgen Brence.

Natalija Sinkovič