Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v letu 2025 obeležuje dve pomembni obletnici, in sicer 50-letnico ustanovitve Pionirske knjižnice v Slovenski Bistrici in 60-letnico ustanovitve Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica.
Praznujte s knjižnico
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica v letu 2025 posebno pozornost namenja mladim bralcem in tistim, ki v svet branja šele vstopajo. Zato v mesecu maju, 29. maja 2025, organizira v Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica 2. Stepišnikovo strokovno posvetovanje, katerega tema je branje otrok in mladostnikov v digitalni dobi ter kako jih povabiti med knjižne police. Predstavljeni bodo strokovni prispevki na predpisano temo in projekti, ki temeljijo na spodbujanju branja pri otrocih in mladostnikih ter primeri iz dobrih praks.
V mesecu maju bo na oddelku za odrasle v vitrinah na ogled pregledna razstava ob 50-letnici Pionirske knjižnice v Slovenski Bistrici. To razstavo bo dopolnila razstava likovnih izdelkov otrok iz Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane, ki bo krasila prostore oddelka za odrasle in Pionirske knjižnice. Šolo smo povabili k sodelovanju, saj bodo otroci ustvarjali na temo Mačka Murija, ki prav v letošnjem letu praznuje jubilej. Obeležuje se 50-obletnica od prve izdaje pravljice o tem znamenitem mačkonu.
Odraslim bralcem knjižnica skozi vse leto ponuja bogat nabor kakovostnih in raznovrstnih prireditev. Sicer pa letos poteka že 12. sezone Vošnjakove bralne značke za odrasle, kjer bralce čakajo knjige s temo o (Ne)znanih Slovencih.
Otrokom, mladostnikom in tistim, ki šele vstopajo v svet branja, nudi knjižnica širok spekter prireditev in kakovostno knjižnično gradivo. Novost zanje je projekt Gremo po pravljico – medgeneracijski bralno spodbujevalni projekt, s katerim je v lanskem letu pričela bibliotekarka Mojca Plaznik Plavec v krajevni Knjižnici Makole. Projekt Gremo po pravljico se bo v mesecu maju izvajal v vseh krajih, kjer so doma krajevne knjižnice, v Oplotnici, Poljčanah, in Makolah ter na Pragerskem, Keblju in Tinju. Namen projekta je promocija branja, medgeneracijsko sodelovanje in tudi krepitev sodelovanja krajevne knjižnice z lokalnim okoljem. Sicer pa v tem letu praznovanja ponuja knjižnica številne še dodatne
aktivnosti, s katerimi krepi promocijo branja, medgeneracijsko sodelovanje in povezanost z lokalnim okoljem.
Iz zgodovine Knjižničarstvo na Slovenjebistriškem sega v čas 19. stoletja, v čas prebujanja nacionalne
zavesti, v leto 1858, ko je Matevž Vrečko, sicer narodno zavedni kaplan, v Slovenski Bistrici ustanovil farno knjižnico. Z začetki knjižničarstva in čitalništva sta na območju med Pohorjem in Bočem povezana narodna buditelja dr. Josip Vošnjak, zdravnik in pisatelj, ter Lovro Stepišnik, prvi potujoči knjižničar, bukovnik in zbiralec ljudskega slovstva. Na Zgornji Ložnici sta leta 1863 v Zidarskem mlinu ustanovila prvo Bralno društvo pod Pohorjem in knjižnico Slovenska bukvarnica. Namen je bil spodbuda preprostim ljudem k izobraževanju, branju, pisanju in k širjenju slovenske besede. Leta 1868 je dr. Vošnjak v Slovenski Bistrici ustanovil Čitalnico, ki je bila kraj srečevanja rodoljubov. Z leti je njeno delovanje zaspalo in ponovno oživelo leta 1906 z izvolitvijo odbora ter se je leta 1908 preimenovala v Dr. Jos.
Vošnjakovo javno ljudsko knjižnico v Slovenski Bistrici. Njeno delovanje se je soočalo z izzivi prve in predvsem druge svetovne vojne, ko je bila leta 1946 knjižnica na novo odprta pod imenom Ljudska knjižnica Slov. Bistrica. Knjižnica se je vseskozi soočala z izzivi prostorske stiske in z maloštevilno knjižno zbirko.
Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica
8. februarja 1965 je bila otvoritev Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica, kot naslednice ljudske knjižnice. Za upravnika in kasnejšega ravnatelja je bil izbran Miljutin Arko, ravnatelj na osnovni šoli Spodnja Polskava. Svoj prostor je knjižnica dobila v palači družine Pongratz, v prostorih današnje knjižnice, kjer so imele svoj prostor knjižnica, čitalnica in študijska soba.
Matična knjižnica nato začne širiti svojo dejavnost na območje med Pohorjem in Bočem v okviru potujoče knjižnice in s posojanjem kompletov knjig društvenim knjižnicam. V knjižnici so prirejali družabne večere in literarna srečanja s predvsem domačimi ustvarjalci, gostili so razstave slikarjev in v okviru knjižnice začeli ustanavljati etnografski muzej, kot predhodnika domoznanske zbirke.
Pionirska knjižnica
Po ustanovitvi knjižnice za odrasle se je začela nakazovati potreba, da svoj prostor v knjižnici dobijo tudi otroci in mladi. Po desetih letih, 8. februarja 1975 so svoj prostor z otvoritvijo Pionirske knjižnice dobili mladi bralci. Ustanovitev Pionirske knjižnice jim je poleg izposoje knjižnega gradiva ponudila tudi ure pravljic, knjižne uganke, kvize in srečanja z literarnimi ustvarjalci. Temelje pri delu z mladimi bralci je postavila knjižničarka Kristina Šega, ki je Pionirsko knjižnico strokovno uredila in knjižnica je postala kraj za ustvarjalnost, književno vzgojo in druženje. Prva pisateljica, ki jo je gostila na srečanju z mladimi bralci, je bila Erna Starovasnik.
Natalija Stegne
