April je mesec spremenljivega vremena. Dež, veter, sonce se lahko iz minute v minuto menjajo. Dežnik ali dežni plašč moramo imeti pri roki, hkrati pa moramo pod toplejšim puloverjem imeti oblečeno majico s kratkimi rokavi. O vremenu in vremenskih neprilikah v aprilu ali malem travnu govori nešteto slovenskih pregovorov in rekov, in tudi o teh so se v ponedeljek, 14. aprila 2025, pogovarjali udeleženci tretjega povezovalnega medgeneracijskega bralno spodbujevalnega srečanja Gremo po pravljico v Knjižnici Makole.
Ob tretji uri popoldan se je v Knjižnici Makole zbralo več kot petdeset ljubiteljev pravljic, ljudskega izročila, vrtnarjenja, medgeneracijskega druženja. V knjižnici, ki je pokala po šivih, se je slišal otroški smeh, veselo pomenkovanje, čutiti pa je bilo tudi nestrpno pričakovanje vsega, kar so udeležencem pripravili zaposleni v knjižnici s pomočjo učiteljic Osnovne šole Anice Černejeve Makole, članic Društva gospodinj Makole, članov Društva vinogradnikov Makole, Zavoda Ma-kole in Inštituta SeMe.
Po kratkem pozdravu so se udeleženci sprehodili do cerkvice svetega Lenarta, ki stoji na vzpetini nad Makolami. Ob cerkvici je zasajena potomka najstarejše vinske trte na svetu. O tej in o njeni zgodovini ter vzgoji, negovanju in rasti sta prisotnim spregovorila predsednik Društva vinogradnikov Makole Hinko Pušaver in njihov član Slavko Brumec. Prisotni so nato prisluhnili legendi o cerkvici svete Ane, eni od treh cerkva v občini Makole, ki jo je pripovedovala knjižničarka Mojca Plaznik Plavec. Ob ogledu zapuščene zeliščne gredice nam je Klara Toplak pripovedovala o zeliščih in o žegnanju zelišč, ki so ga pred nekaj leti izvajali pri cerkvi svetega Lenarta, žal pa tega ne izvajajo več.
Po povratku so se udeleženci razdelili v dve skupini. Prva skupina se je pridružila gospe Nini Valand iz Inštituta SeMe v učilnici na prostem Osnovne šole Anice Černejeve Makole, kjer je potekala vrtnarska delavnica. Tipali in vonjali so različna zelišča in dišavnice, barvali kamne za označevanje vrtnih gredic, spoznavali so različne vrste prsti, posejali poljubno izbrano seme v pripravljeno mešanico zemlje in presadili sadiko cvetlice v cvetlični lonček.
Druga skupina udeležencev se je vrnila v knjižnico, kjer so ob pomoči knjižničark ustvarjali velikonočno namizno dekoracijo iz pisanega papirja in valovite lepenke. Ustvarili so podstavek za pisanko, obroček za namizni prtiček in košarico, v katero bodo lahko shranili čokoladna ali pobarvana jajčka.
Ob koncu delavnic so se vsi udeleženci zbrali v knjižnici, kjer so se posladkali z odličnima poticama Erne Leskovar in Vide Krapše, članic Društva gospodinj Makole. Med malicanjem so prisluhnili pravljici o volkovem vrtnarjenju, prijateljski pomoči in deljenju pridelkov. Saj veste, kako pravi tisti rek: »Če si nismo fauš, ‘mamo vsi zadosti.«
S tretjim srečanjem se prva sezona projekta Gremo po pravljico v Knjižnici Makole zaključuje. Ob koncu smo si zaposleni v knjižnici zadali nalogo, da v prihodnji sezoni k sodelovanju pritegnemo še več društev in zavodov v občini, seveda pa si želimo tudi dobrega sodelovanja z Občino Makole, saj je prav Občina Makole naša ustanoviteljica.
Vabljeni k udeležbi ponovno v septembru.
Misli o projektu naključne udeleženke srečanja:
»Preživeli smo krasno popoldne. Ob prebiranju slovenskih rekov in pregovorov smo se nasmejali, kaj novega naučili in spoznali zanimive makolske legende, ki so zame nekaj čisto novega. Preizkusili smo se kar na dveh delavnicah. Na koncu pa še razvajanje brbončic.
Makolske gospodinje so nas pogostile s poticama … mmm, več kot odlični sta bili. Bravo, knjižnica – naj bo še več takih srečanj.«
mpp
