V Impolu smo spoznali humanoidne robote in odprli vprašanje, kje bi lahko nekoč pomagali tudi pri našem delu

V marcu sta nas v Impolu obiskala MAX in Neo, humanoidna robota iz podjetja Hiproject. Večji MAX in manjši Neo sta hitro pritegnila pozornost in po – kazala, da robotika ni več le tema raziskovalnih labora – torijev, ampak vse bolj tudi vprašanje praktične uporabe v industriji. Podjetje Hiproject razvija inovativne tehnološke rešitve za ra – zlične kupce in je med drugim tudi zastopnik nekaterih human – oidnih robotov za evropski trg. Predstavitev v Impolu je bila zato dobra priložnost, da si od blizu ogledamo tehnologijo, o kateri danes veliko slišimo, jutri pa jo bomo morda srečevali tudi v delovnem okolju.

ZAKAJ SO HUMANOIDNI ROBOTI TAKO ZANIMIVI?

Humanoidni roboti sodijo med najnaprednejša področja sodobne robotike in umetne inteligence. Zgrajeni so po vzoru človeškega telesa. Imajo glavo, trup, dve roki in dve nogi. Njihova glavna prednost je, da lahko delujejo v prostoru, ki je bil narejen za ljudi. To pomeni, da lahko uporabljajo vrata, stopnice, delovne površine in določena orodja, ne da bi morali celotno okolje posebej prilagoditi robotu. Prav zato vzbujajo toliko zanimanja. Ne gre le za to, da posnemajo človeka, ampak da lahko delujejo v svetu, kjer danes delamo ljudje.

OD RAZVOJA DO PRVIH KONKRETNIH UPORAB

Humanoidni roboti so se začeli razvijati v drugi polovici 20. stoletja, večji preboj pa so dosegli med leti 1990 in 2015 z razvo – jem stabilnih dvonožnih robotov, kot je ASIMO, in naprednih sistemov podjetij, kot je Boston Dynamics. Danes njihov razvoj tesno podpira umetna inteligenca, ki jim omogoča zaznavanje okolja, prilagajanje spremembam in postopno izvajanje vedno več nalog. Čeprav še niso množično razširjeni, se humanoidni roboti že uporabljajo v industriji, logistiki, raziskavah, zdravstvu, izobraževanju in storitvah. Velika podjetja, kot so Tesla, BMW in Amazon, jih že preizkušajo za premikanje materiala, sortiranje, osnovna montažna dela in druga ponavljajoča se opravila.

KJE SO NJIHOVE MEJE?

Humanoidni roboti so bolj prilagodljivi kot klasični industrijski roboti, vendar tudi dražji, tehnološko zahtevnejši in za zdaj manj učinkoviti pri zelo ponavljajočih se nalogah. Njihove glavne omejitve ostajajo omejena avtonomija, višji stroški, krajša življenjs ka doba baterij, zahtevna natančna manipulacija ter varnostni in regulativni izzivi. Še posebej zahtevna so okolja težke industrije. Vročina, prah, kemikalije in mehanske obremenitve robotom škodujejo prav tako kot ljudem, zato so rešitve za takšna okolja bolj kompleksne in dražje. Prav zato se humanoidni roboti tam za zdaj uvajajo počasneje.

ROBOT PES: BOLJ REALEN PRVI KORAK ZA IMPOL

Za Impol bi bil lahko prvi bolj realen korak uvajanja robotike mobilni robot, t. i. robot pes. Na srečanju s podjetjem Hiproject je tekla tudi razprava o možnostih njegove uporabe pri nas. Tak robot bi lahko opravljal več konkretnih nalog:

• transport orodij v cevarni,

• transport vzorcev iz cevarne v Impol R in R in med drugimi procesi,

• nadzor sistemov, kot so puščanje zraka, plina ali termovizijski pregledi,

• podporo pri predstavitvah, sejmih in obiskih kupcev.

V primerjavi s humanoidom je robot pes stabilnejši, tehnično manj zahteven in praviloma cenejši, zato bi bil za prve korake morda primernejša rešitev.

KAJ BI POTREBOVALI ZA UVAJANJE ROBOTOV?

Da bi bila uporaba mobilnih ali humanoidnih robotov v Impolu sploh mogoča, bi morali zagotoviti več osnovnih pogojev: ravne in stabilne površine, zanesljivo brezžično omrežje, digitalno mapiranje prostora, povezavo z obstoječimi sistemi ter usposobljen kader za upravljanje in vzdrževanje robotov. To pomeni, da pri uvedbi robota ne gre le za nakup naprave, ampak širši razvojni korak, ki zahteva dobro pripravo okolja, jasen namen uporabe in postopno uvajanje.

PRIHODNOST: POMOČNIK, NE ZAMENJAVA ČLOVEKA

Danes humanoidni roboti večinoma opravljajo enostavnejša, ponavljajoča se opravila. Do leta 2030 bo njihova uporaba verjetno še omejena predvsem na prenašanje, sortiranje in podobna rutinska dela, po letu 2030 pa se pričakuje širša uporaba v proizvodnji, logistiki in storitvah. Najverjetnejši scenarij ni popolna zamenjava človeka, ampak sodelovanje človeka in robota. Roboti bodo predvsem pomočniki pri težkih, rutinskih ali nevarnih opravilih.

PRILOŽNOST TUDI ZA IMPOL

Humanoidni in mobilni roboti so lahko za Impol zanimivi iz dveh razlogov. Prvi je praktičen: pomagali bi lahko pri večji varnosti, manjši fizični obremenitvi zaposlenih in bolj tekočih procesih. Drugi pa je razvojni: veliko delov robotov je izdelanih tudi iz aluminija, kar pomeni zanimivo priložnost tudi za naše izdelke. Predstavitev robotov MAX in Neo je bila zato več kot le zanimiv obisk. Bila je opomnik, da tehnologije, o katerih smo še nedavno govorili kot o prihodnosti, že vstopajo v industrijski prostor. Vprašanje ni več, ali bodo roboti del delovnega okolja, ampak predvsem, kdaj in kako jih bomo znali smiselno uporabiti.

Tekst: mag. Tadej Lozinšek, tehnični direktor v diviziji stiskalništvo

Še več zanimivega branja v novi številki Metalurga >>KLIK