Biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad mora njihov povzročitelj prednostno kompostirati v hišnem kompostniku. Naročilo odvoza bioloških odpadkov je možno v mestih in strnjenih naseljih, kjer že vršimo odvoz bioloških odpadkov na način, ki je določen s predpisi lokalne skupnosti.
Zabojniki za zbiranje bioloških odpadkov so rjave barve in opremljeni z etiketo, s katero uporabnike opozarjamo, kaj sodi in kaj ne sodi v rjav zabojnik. Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., po sistemu zbiranja od vrat do vrat letno zbere 3.000 ton bioloških odpadkov. Te odpadke na lokaciji CERO Pragersko predelamo v kompost in ga uporabimo za rekultivacijo odlagalnega polja. Pogoj za uspešno predelavo bioloških odpadkov v kompost je ločeno zbiranje odpadkov, zato je prepovedano mešanje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Rezultati sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v občini Slovenska Bistrica kažejo, da bi z doslednim ločevanjem odpadkov lahko zmanjšali maso mešanih komunalnih odpadkov tudi do 15 odstotkov. V občini Slovenska Bistrica je bilo v letu 2022 zbranih skupaj 2.785.830 kg mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni, da se v mešanih komunalnih odpadkih še vedno nahaja 417.875 kg (15 odstotkov) bioloških odpadkov, ki sodijo v rjavi zabojnik ali na lastni kompostnik. Količina bioloških odpadkov, ki so jih povzročitelji odložili med mešane komunalne odpadke, je bila v letu 2022
16 kg na prebivalca v občini. Pri ločenem zbiranju biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstev je še posebej pomembno: • biološko razgradljive odpadke je treba odlagati v papirnatih ali biološko razgradljivih vrečkah ali v razsutem stanju in ne v PLASTIČNIH VREČKAH, saj plastika v procesu razgradnje ne razpade in povzroča dodatne stroške pri predelavi; • zeleni vrtni odpad oziroma večje veje in dele dreves je treba zbrati ločeno in jih oddati v zbirni center. V letu 2023 smo v občini Slovenska Bistrica ob povišani vključenosti uporabnikov za 4 odstotke zbrali za 3 odstotke več bioloških odpadkov kot v letu 2022. 40 odstotkov prebivalcev občine je vključeno v zbiranje bioloških odpadkov. Povprečna količina zbranih bioloških odpadkov na prebivalca je bila 153 kg na leto oziroma 61 kg na prevzemno mesto. V letu 2022 je ta količina znašala 63 kg na prevzemno mesto. Ostali občani, ki niso vključeni v zbiranje bioloških odpadkov, morajo izvajati hišno kompostiranje bioloških odpadkov. Napotki za hišno kompostiranje so objavljeni na spletni strani www.komunala-slb.si. Prednosti hišnega kompostiranja:
• Pri kompostiranju na lastnem vrtu prevzem in odvoz biorazgradljivih odpadkov ne povzročata stroškov.
• Pridobivanje naravnega gnojila – komposta.
• Vračanje organskega materiala v naravo (s kompostom se vrnejo zemlji številne hranljive snovi, ki jih s pridelkom odvzemamo).
• Vpliva na boljšo rodovitnost tal (kompost izboljša strukturo tal, zrahlja težka tla, lahka peščena tla pa obogati in poveže).
• Tla, bogata s humusom, se spomladi hitreje ogrejejo, poleti ob vročini pa manj trpijo sušo, saj kompost zadržuje vlago v zemlji. Rastline, gnojene s kompostom, so krepke in zdrave in se bolje upirajo napadom bolezni in škodljivcev. Kako zmanjšamo količino bioloških odpadkov v naših domovih? Eden izmed načinov zmanjšanja količine bioloških odpadkov je, da hrano nakupujemo načrtno ter kuhamo in shranjujemo premišljeno, da se hrane čim manj zavrže.
• Če skuhamo preveč hrane, lahko ostanek shranimo v primerno embalažo in odložimo v hladilnik ali zamrzovalnik.
• Številne ostanke hrane lahko pretvorimo v okusne nove jedi, ki jih zaužijemo kot nov obrok naslednji dan.
• Odpadno jedilno olje ne sodi med biološke kuhinjske odpadke. Olje zbirajmo v posebni posodi in ga oddamo v namenske zbiralnike za odpadno jedilno olje ali v zbirni center.
Podatki o zavrženi odpadni hrani za Republiko Slovenijo Po letu 2020 smo podatke o zavrženi hrani začeli zbirati na podlagi sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov, ki so jih izvedle pristojne institucije. Rezultati so pokazali večji delež odpadne hrane v mešanih komunalnih odpadkih, kot je bil upoštevan do zdaj. Leta 2022 je bilo v Sloveniji zbranih 1.046.000 ton vseh komunalnih odpadkov. Ločeno zbranih frakcij je bilo 768.000 ton (73,4 odstotka), mešanih komunalnih odpadkov pa 278.000 ton (26,6 odstotka). Med mešanimi komunalnimi odpadki je bilo 70.285 ton (približno 25 odstotkov) zavržene hrane. Po podatkih SURS-a se je v letu 2022 v Sloveniji skupaj zavrglo 150.839 ton hrane, kar je za 2 odstotka manj kot leto prej in pomeni približno 72 kg odvržene hrane na prebivalca na leto. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, in sicer 70.285 ton (47 odstotkov). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 55.839 ton (37 odstotkov) vse odpadne hrane, v trgovini z živili (9 odstotkov), najmanj (7 odstotkov) so je zavrgli v dejavnosti proizvodnje hrane.
Komunala Slovenska Bistrica
