Na Osnovni šoli Pohorskega odreda so ob zaključku preteklega šolskega leta uvedli pomembno novost, ki že kaže prve rezultate – vzpostavili so prvo generacijo šolskih vrstniških mediatorjev. Gre za program, s katerim želijo mlade opremiti z veščinami aktivnega poslušanja, razumevanja sogovornika in mirnega reševanja konfliktov. Na šoli poudarjajo, da so spori sestavni del odraščanja, zato je izjemno dragoceno, da se učenci naučijo odgovorne komunikacije in nenasilnih pristopov k reševanju težav.

Usposabljanje je zaključilo petnajst takratnih sedmošolcev, ki so se skozi devetdnevni proces in 106 pedagoških ur seznanili z osnovami mediacije, dinamiko konfliktov, čustvi ter tehnikami poslušanja. Velik del časa so namenili praktičnemu učenju – simulacijam, igram vlog in primerom iz vsakdanjih šolskih situacij. Šolska svetovalna delavka in mentorica programa Mateja Slaček pojasnjuje, da so učenci dobro spoznali celoten potek mediacije in se naučili, kako se v konflikt vključiti kot nevtralni sogovorniki.

Ravnateljica Nadja Stegne poudarja, da mediacija presega golo reševanje sporov: »Gre za grajenje vključujoče šolske skupnosti, kjer se otroci počutijo slišane in sprejete. Na ta način spodbujamo razvoj empatije in zavedanja, da se težave rešujejo z dialogom, ne s prepirom.«

Mediacija je naletela na dober odziv tudi med učenci. Manca Marovt in Klara Rudolf, mediatorji prve generacije, opisujeta, kako se je njun pogled na spore spremenil. Manca izpostavlja, da mediacijske tehnike pomagajo »pogledati dlje od prvega vtisa« in razumeti, kaj je v resnici sprožilo nesoglasje. Klara pa pravi, da je najdragocenejše prav poslušanje: »Ko res prisluhneš, lahko problem rešuješ brez jezikanja in obtoževanja. Takrat pride do iskrenega pogovora.«

Po njunih besedah je mediacija drugačna od običajnega pogovora med prijatelji. Ima jasno strukturo, mediator pa z znanjem in nevtralnostjo usmerja proces, zato je ta bolj miren, premišljen in usmerjen k rešitvi. Učenci pridobljene spretnosti uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju – doma, med prijatelji ali pri šolskih nalogah. »Opazim, da smo mediatorji postali bolj potrpežljivi poslušalci. Spor se lahko razreši veliko hitreje,« dodaja Klara.

Na Osnovni šoli Pohorskega odreda verjamejo, da bo uvedba mediacije dolgoročno prispevala k boljšemu vzdušju v razredih, manjšemu številu nesporazumov in varnejšemu okolju. Program želijo v prihodnjih letih še okrepiti – načrtujejo večje vključevanje pedagoškega kadra ter vsakoletno usposabljanje nove generacije sedmošolcev. »Želimo, da mediacija postane del identitete naše šole. Ko učenci dobijo orodja za mirno reševanje težav, se izboljšajo odnosi, poveča se občutek varnosti in zmanjša se nasilno vedenje,« poudarja mentorica Mateja Slaček.

Vrstniška mediacija se na šoli tako že uveljavlja kot zgled dobre prakse, ki kaže, kako lahko premišljen pristop spremeni šolsko klimo. Ob tem pa nosi tudi širše sporočilo: če bi podobne principe poslušanja, mirne komunikacije in razumevanja uporabljali tudi odrasli, bi bila strpnost v družbi skoraj zagotovo večja.