Na predvečer občinskega praznika so v torek, 11. marca, ob 18.00, v Viteški dvorani bistriškega gradu pripravili slovesno akademijo, na kateri so vročili tudi občinska priznanja.
Slovenska Bistrica praznuje občinski praznik 12. marca. Na ta dan leta 1311 so se bistriški meščani prvič omenili v pisnih virih, kar potrjuje, da je Slovenska Bistrica že takrat uživala mestne pravice in bila pomembno središče svojega časa. Zapis iz tega obdobja, ki ga je v graškem arhivu odkril dr. Jože Koropec, razkriva trgovske in pravne odnose takratnih meščanov ter priča o uveljavljenosti kraja. Na podlagi te listine je od leta 1997 12. marec občinski praznik.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil podžupan Modest Motaln, ki je med drugim poudaril, da občina Slovenska Bistrica napreduje v vseh pogledih, kar dokazuje tudi Zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti, ki so ga občini vročili prav v torek na slovesni podelitvi certifikatov v Murski Soboti. »To ni priznanje, ki bi ga prejeli po naključju. Certifikat Zlati kamen se po metodologiji ISSO podeli občinam z odlično razvojno uspešnostjo, ki prebivalcem zagotavljajo kakovostno raven življenja in jih odlikuje uravnotežen razvoj. Zlati certifikat pridobijo občine, ki se po skupni vrednosti sestavljenega indeksa uvrščajo v zgornjo tretjino vseh slovenskih občin,« je pojasnil podžupan in dodal, da certifikat dokazuje, da je občina na pravi poti, da zna izkoristiti priložnosti in ustvarjati pogoje za gospodarski in družbeni napredek. »A kljub naši zagnanosti se soočamo z velikimi izzivi. Država od občin zahteva vedno več, financira pa vedno manj. Glavarina komaj pokrije osnovne naloge občin, ob tem pa smo priča vedno novim obremenitvam. Ko se sprejemajo odločitve v Ljubljani, se v proračunu občine Slovenska Bistrica iščejo rešitve. Žal takšne, ki omejujejo višino investicij v komunalno, cestno in drugo infrastrukturo. Žal tudi takšne, ki vodijo v zmanjšanje investicij na pomembnih področjih, kot so šolstvo, šport, kultura, socialno varstvo in stanovanjska politika. Ko država zvišuje plače v javnem sektorju – kar seveda podpiramo – mora občina nekako najti denar za pokritje teh stroškov. Samo v primeru vrtcev to pomeni dodatnih 42.000 evrov na mesec. Država predpiše, občine pa plačajo. Iz česa? Iz investicij, ki jih potem preprosto ni! Tako se marsikateri nujen projekt, ki bi izboljšal kakovost življenja v naši občini, zamakne ali celo opusti,« je še izpostavil Motaln.
Naziva častni meščan letos niso podelili.
Za vrhunske dosežke v športu sta listino občine Slovenska Bistrica prejela vrhunska odbojkarja Tonček in Žiga Štern, ki sta svojo ljubezen do odbojke popeljala na svetovno raven. Kot člana slovenske reprezentance sta postala sinonim za vztrajnost, predanost in vrhunskost.
Tonček in Žiga Štern, domačina iz Slovenske Bistrice, sta s svojimi vrhunskimi dosežki na področju športa izjemno prispevala k prepoznavnosti občine tako v Sloveniji kot tudi na mednarodni ravni. Kot člana slovenske odbojkarske reprezentance sta se v letu 2024 udeležila Olimpijskih iger v Parizu, kar predstavlja zgodovinski dosežek za slovensko odbojko. Tonček Štern je eden vodilnih igralcev slovenske reprezentance in velja za enega najboljših napadalcev na svetu. S svojo izjemno tehnično dovršenostjo in borbenostjo na igrišču je ključno prispeval k uspehom reprezentance, vključno z uvrstitvijo na Olimpijske igre, kar je vrhunec športne kariere vsakega profesionalnega športnika. Žiga Štern prav tako nepogrešljiv član slovenske reprezentance je znan po svoji vsestranskosti in predanosti ekipi. Njegove odbojkarske veščine in kolektivni duh so bistvenega pomena za uspehe reprezentance, še posebej na najzahtevnejših tekmovanjih kot so Olimpijske igre. Uvrstitev slovenske odbojkarske reprezentance Olimpijske igre v Parizu je rezultat dolgotrajnega truda, predanosti in odrekanj, pri čemer sta Tonček in Žiga Štern igrala osrednji vlogi. Njuna vztrajnost in vrhunski rezultati so navdih ne le za mlade športnike v Slovenski Bistrici temveč za celotno lokalno skupnost.
Občina Slovenska Bistrica se lahko upravičeno ponaša z bratoma Štern, ki s svojim zgledom dokazujeta, da je mogoče s trdim delom, talentom in vztrajnostjo doseči vrhunske rezultate tudi na svetovni ravni.
Listine zaradi odsotnosti v tujini nista mogla prevzeti sama, zato je župan listini vročil njunima staršema Špeli in Tonetu Šternu.
Na fotografiji Tone in Špela Štern | foto: Natalija Sinkovič
Priznanje občine Slovenska Bistrica je prejela Janja Rakuš, ki je s svojim delom dosegla izjemen mednarodni uspeh. Na Scenarističnih nagradah v Cannesu 2025 je prejela naziv Najboljša scenaristka leta. Med več kot 10.000 prijavljenimi scenariji je njen izstopal po kakovosti in izvirnosti. Njeno delo jo je postavilo v vrh svetovne scenaristike in odprlo vrata v filmsko industrijo. Njeni dosežki so ponos za slovensko kulturo in pomembno priznanje za našo občino.
Janja Rakuš je vrhunska umetnica, ki s svojimi dosežki na področju literature, filma in gledališča navdušuje tako doma kot v tujini. Njeno ustvarjanje je prepoznano po svoji izjemnosti, kar potrjujejo številna priznanja, nominacije in sodelovanja na mednarodnih kulturnih dogodkih. Njen opus je edinstven preplet globoko razmišljajočih literarnih del ter vizualnih in odrskih projektov, ki raziskujejo človeško notranjost in neprestano osvajajo občinstvo po vsem svetu.
Kot pisateljica je Janja Rakuš avtorica 5 romanov, Električna zadrga, Je Amsterdam 12.75 ram, Voodoo valček za epileptike, Hotel Andro.gen in tudi romana Tri barve za eno smrt, ki je prejel prvo nagrado na natečaju založbe Litera in bil med 5 finalisti za prestižno nagrado Kresnik. Roman je požel odmevne kritike v Sloveniji in tujini.
Po svojem romanu Voodoo valček za epileptike je sprva nameravala posneti celovečerni film, nastala pa je plesno-gledališka predstava v nemškem gledališču v Bochumu. Predstava je leta 2024 prejela najprestižnejšo nemško gledališko nagrado Faust – izjemno priznanje, ki ga prejmejo samo najvidnejši gledališki ustvarjalci.
Njeni kratki filmi se uspešno predstavljajo po festivalih od Cannesa preko Talina do Indije, Latinske Amerike in prejemajo nagrade pa tudi odlične kritike uglednih recenzentov. Na filmskem festivalu v Cannesu je z eksperimentalnimi filmi sodelovala že štirikrat in dvakrat (2018 in 2024) sta bila njena filma tudi nagrajena. Njeno filmsko delo je prepoznano po globoki estetiki in izjemnem pripovednem pristopu, kar jo postavlja med najvidnejše ustvarjalke na področju umetniškega filma.
Posebej pomemben je njen bogat prispevek lokalni skupnosti. Kot ambasadorka kulturne dediščine Slovenske Bistrice aktivno sodeluje na literarnih večerih, umetniških delavnicah in drugih dogodkih, kjer s svojo karizmo navdihuje tako mlade kot uveljavljene ustvarjalce.
Janja Rakuš je s svojimi nagradami in priznanji ena najpomembnejših ambasadork občine Slovenska Bistrica, saj njeno delo, ne presega le meje občine, temveč dviga tudi njen ugled na mednarodni ravni.
Na fotografiji Janja Rakuš | foto: Natalija Sinkovič
Priznanje občine je prejel tudi Aktiv kmečkih žena Kočno z Zgornje Polskave za požrtvovalno delo članic pri ohranjanju kulinarične dediščine in več kot 40 let delovanja.
Aktiv kmečkih žena Kočno je organizirano začel delovati pred 40 leti. V jesenskem času, ko so kmečke žene že opravile večino dela na poljih, so se nekega dne zbrale na Kobanovi domačiji v Kočnem in ustanovile društvo s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Prva predsednica je bila gospa Ivica Keršič, Kobanova mama. Začeto delo je aktivno nadaljevala Marija Keršič. Najdlje je bila predsednica Slavica Rebernak, nasledila jo je Dragica Leskovar, njo pa Vesna Pučnik. Sedanja predsednica uspešnega aktiva je Cvetka Korošec. Aktiv trenutno šteje 35 članic. Veseli jih, da se za aktivno delo zanimajo tudi mlade članice, ki bodo prevzele delo svojih predhodnic in s tem ohranile kulturno in kulinarično tradicijo aktiva. V zadnjih dveh letih so se včlanile večinoma mlade gospodinje in mamice, ki so željne uporabnega znanja kuhe in peke.
Aktiv sodeluje z vsemi društvi v KS Zg. Polskava. Nobena prireditev v kraju ne mine brez njihove aktivne udeležbe. Še posebej velik je njihov prispevek ob farnih žegnanjih in ob prvih nedeljah na pogostitvah krajanov in gostov pri cerkvi. Dobro poteka tudi sodelovanje z osnovno šolo, še posebej s prenašanjem znanja o peki na mlajše generacije. Redno se udeležujejo prireditev Dobrote slovenskih kmetij in Podobe bistriških domačij, od koder prinašajo različna, tudi najbolj žlahtna priznanja. Nanje so upravičeno ponosna. Svoje delo nadgrajujejo z izobraževanjem na kuharskih tečajih in strokovnih ekskurzijah v okviru Društva kmetic Slovenska Bistrica. Tudi v bodoče si želijo uspešno sodelovati z drugimi društvi in k svojemu delu pritegniti nove članice.
Na fotografiji Anica Korošec, predsednica AKŽ Kočno in župan dr. Ivan Žagar | foto: Natalija Sinkovič
Priznanje občine Slovenska Bistrica je dobilo tudi Društvo gojiteljev malih živali Pragersko za 40-letno delovanje na področju reje malih živali
Franc Lončarič in Marjan Bauman sta leta 1984 s somišljeniki ustanovila društvo gojiteljev malih živali. Zanesenjaka Franci in Marjan sta se prijavila za stažiranje pri ocenjevanju na razstavah in po dveh letih uspešno opravila izpit v Zagrebu za mednarodnega sodnika kuncev.
Društvo je na začetku sestankovalo na podružnični šoli na Pragerskem. Tedanji ravnatelj Norbert Jedlovčnik je opazil njihova prizadevanja, zato jim je ponudil prostor v nekdanji šolski drvarnici, ki so jo preuredili in v njej pripravljali razstave malih živali. Vsi člani so redno obiskovali veliko razstavo v Brnu na Češkem ter redno kupovali posamezne živali zaradi oplemenitve krvi oziroma obnove črede. Hitro so se tudi pokazali prvi uspehi na razstavah malih živali po Sloveniji.
V dogovoru z Občino Slovenska Bistrica so sklenili pogodbo o najemu in svoj inventar začasno preselili v zapuščene skladiščne prostore plinskih jeklenk na Ptujski cesti 41a. Prostori so bili v zelo slabem stanju. Člani niso nikoli obupali, zato so se udarniško lotili urejanja prostorov in v njih septembra 2010 že pripravili prvo razstavo. Prostore so nenehno urejali in izboljševali.
Vsa leta delovanja so člani razstavljali svoje živali na Pragerskem. Od sorodnih društev v sosednjih občinah so na razstavah dobivali vrsto priznanj. Posebej so ponosni na leto 2018, ko sta se njihova člana udeležila evropske razstave v Heringu na Danskem. Tam je njihov mladi gojitelj perutnine Blaž Berlič pometel z vso konkurenco, saj je po komaj 8 letih gojenja prejel naziv EVROPA MASTER, kar je najvišje priznanje za pasmo pritlikavi feniks. Prejel je tudi častno nagrado ERREM PRAISE za najlepše ocenjenega petelina v zlato-vrati barvi. S tem nazivom se je tudi Društvo gojiteljev malih živali Pragersko vpisalo v zgodovino najuspešnejših gojiteljev v slovenski zvezi. V decembru 2018 je Blaž Berlič na državni razstavi malih živali v Celju osvojil še naziv državnega prvaka za pasmo pritlikavi feniks, leta 2021 uspešno opravil izpit za sodnika-ocenjevalca perutnine in že v sezoni 2022 uspešno opravil ocenjevanje perutnine pod nadzorom ter tako postal samostojni ocenjevalec pri slovenski zvezi. Junija 2023 so sodelovali pri uskladitvi Zakona o zaščiti živali, saj so trenutno edino tovrstno društvo v Sloveniji.
Že tri leta organizirajo predavanja – izobraževanja o pravilnem in kvalitetnem gojenju malih pasemskih živali ter pravilnem in pravočasnem zatiranju bolezni pri živalih.
Potrebno je poudariti, da so edino delujoče društvo malih živali v Občini Slovenska Bistrica.
V letu 2024 so obeležili 40-letnico delovanje. Ob tem jubileju so prejeli posebno plaketo Antona Lehrmana, ki jo podeljuje Slovenska zveza gojiteljev malih pasemskih živali in priznanje Krajevne skupnosti Pragersko-Gaj za 40-letno delo.
Na fotografiji nekaj članov Društva gojiteljev malih živali Pragersko | foto: Natalija Sinkovič
V kulturnem programu je nastopila Moška komorna skupina KUD Alojz Avžner, ki letos praznuje 50 let delovanja.
