V skladu z novo evropsko direktivo in cilji trajnostnega razvoja je od 1. januarja 2025 ločeno zbiranje tekstila postalo obvezno tudi v občini Slovenska Bistrica. Tekstilnih izdelkov tako ni več dovoljeno odlagati v zabojnike za mešane komunalne odpadke.

Komunala Slovenska Bistrica se je na spremembo odzvala z nadaljevanjem že vzpostavljenega sistema zbiranja in dodatnim ozaveščanjem prebivalcev o pravilnem ravnanju z oblačili in tekstilom.

Vzpostavljena mreža zbirnih točk
Že od leta 2013 na območju občine deluje mreža zabojnikov za zbiranje rabljenega tekstila, ki jih upravlja organizacija Humana. Trenutno je aktivnih pet lokacij: Kopališka ulica, Tomšičeva ulica, Čopova ulica, Prvomajska ulica in zbirni center Pragersko. Daleč največ uporabnega tekstila se zbere na Kopališki ulici (41 %), sledita Čopova (30 %) in Tomšičeva ulica (9 %).
Količina zbranega tekstila se vsako leto povečuje. Leta 2021 se je zbralo 52.364 kg uporabnega tekstila, do leta 2024 pa je to število naraslo na 65.877 kg. Prav tako narašča količina neuporabnega tekstila – v letu 2024 se je na ZC Pragersko zbralo 63.870 kg takšnih oblačil.

Zakaj je ločeno zbiranje tako pomembno?
Tekstilna industrija sodi med največje onesnaževalce okolja. Je tretji največji porabnik pitne vode in zemljišč ter eden glavnih virov emisij toplogrednih plinov. Poročila Evropske agencije za okolje opozarjajo, da kar 8 % mikroplastike v vodah prihaja iz oblačil in tekstila. Kljub temu se manj kot polovica rabljenih oblačil zbere za ponovno uporabo ali reciklažo, od tega pa se le 1 % reciklira v nova oblačila.
Zato je eden ključnih ukrepov ločeno zbiranje – to omogoča sortiranje, ponovno uporabo in recikliranje. Medtem ko so v preteklosti večino stroškov zbiranja nosile nevladne organizacije, zdaj prihaja do sprememb.

Zmanjšanje kakovosti in nove finančne obremenitve
Kot je maja letos opozorila Humana Slovenija, se trg rabljenih oblačil sesuva zaradi poplave poceni in nekakovostne “hitre mode”, predvsem iz Kitajske. Zaradi večjega deleža neuporabnih in težko predelovalnih oblačil, Humana ne more več kriti vseh stroškov zbiranja. Tako predlagajo, da bi del stroškov pokrila tudi komunalna podjetja – po novem bi cena prevzema znašala 0,15 €/kg (150 €/tono). Če bodo občine in komunalna podjetja morali kriti ta strošek, bi to lahko vplivalo na ceno ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva.

Kaj lahko storimo kot posamezniki?
Občani lahko prispevajo k zmanjševanju količine tekstilnih odpadkov z odgovornim nakupovanjem trajnostnih oblačil, podarjanjem še uporabnih kosov organizacijam, kot so Rdeči križ, Slovenska karitas ali Ropotarnica, in s popravili ter ponovnim kreativnim oblikovanjem starih oblačil. Vsako oblačilo, ki dobi novo življenje, pomeni korak k čistejšemu okolju.
S prenovljenim pristopom in odgovornim ravnanjem tako Slovenska Bistrica ostaja zgled dobre prakse na področju krožnega gospodarstva in skrbi za okolje.