Revitalizacija samostana v Studenicah poteka ne le po zastavljenih načrtih, zaradi katerih so bližje poznavanju razvoja tega pomembnega spomenika.
»Pred začetkom del na kompleksu in posameznih elementih stavb smo se na objektu dvakrat sestali s kolegi iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, gradbenim nadzornikom in izvajalcem, da smo se pogovorili o vrstnem redu, načinih izvedbe posameznih posegov in nekaterih drugih podrobnostih, saj se vsi zavedamo, da gre za izjemno občutljiv in pomemben objekt, k ohranjanju katerega je potrebno pristopiti zelo odgovorno in premišljeno. Zato se tudi skozi celoten proces revitalizacije, ki poteka od aprila lani, povezujemo s strokovnjaki z različnih področjih. Glede na dejstvo, da gre pri kompleksu studeniškega samostana za primer raščene arhitekture, ki so jo redovnice skozi stoletja opremljale s slikarskimi in kiparskimi deli, se redno srečujemo in posvetujemo tako s poznavalci arhitekture, zlasti srednjeveške, slikarstva in kiparstva, restavratorji, zgodovinarji in drugimi,« pojasnjuje vodja revitalizacije samostana Studenice dr. Simona Kostanjšek Brglez iz podjetja Enertec.
V naslednjih dveh letih bo celoten kompleks statično saniran, začeli pa so pri najbolj ogroženem objektu, ki je ob enem najstarejši del nekdanjega samostana, to je zahodni trakt iz 13. stoletja. »Prejšnji teden so bili dokončani odri, ki so postavljeni ob vseh treh stenah trakta, zvrtane so bile luknje, skozi katere se bodo vstavile jeklene zatege, s katerimi bomo objekt ustrezno povezali v smeri sever-jug. Določeni deli objekta so že pripravljeni na sanacijo, tako so po celotni dolžini pritličnega arkadnega hodnika podprti oboki, pripravljena pa je tudi opeka za ojačitev pretanke južne stene trakta. Tako bomo sedaj postopoma sanirali posamezne konstrukcijske elemente, « pojasnjuje dr. Simona Kostanjšek Brglez in dodaja: »Pred začetkom del za stabilizacijo smo začeli izvedbo preventivnih konservatorskih posegov na srednjeveških oknih prvega nadstropja, saj bi lahko vibracije, ki ob stabilizacijskih posegih nastajajo, povzročile škodo na okenskih ostenjih z originalnimi ometi in beleži ter kamnitimi okviri.«
Med obnovo so prišli tudi do nekaterih novih in pomembnih ugotovitev
»Stavbna zgodovina doslej ni bila podrobno raziskana in analizirana, zdaj pa smo nekoliko bliže poznavanju faz razvoja, čeprav se zavedamo, da se nam vse podrobnosti zaradi časovne oddaljenosti in pomanjkanja virov, tako materialnih na in v samem objektu kakor tudi pisnih arhivskih virov, ne bodo nikoli razkrile. Morda znamo ravno zato ceniti vsako še tako majhno odkritje in navidezno nepomembno informacijo.« Na nekdanji zunanji vzhodni steni zahodnega trakta so evidentirali večjo površino originalnega zgodnjegotskega ometa s prodom, na notranjih stenah, v stebriščni dvorani pa ob avtentičnih ometih tudi prvotni apneni belež z vidnimi sledovi tistočasnega čopiča. »Na kamnitem okenskem okviru skrajno južnega okna na zahodni steni smo našli sicer zelo neizrazite sledove poslikave, kar dokazuje, da so bila okna samostana v srednjem veku poslikana. Prav tako se barva kaže tudi izpod odpadlih recentnih plasti beleža na kamnitih rebrih oboka znamenite nunske empore. V prihodnosti nas čaka še sondiranje in določanje plasti mlajših ometov in beležev po celotnem kompleksu. Zdaj, ko so postavljeni odri, se ob natančnem ogledovanju odstirajo tudi prej neopaženi detajli na fasadi. Ob oknih drugega nadstropja je na vzhodni steni na nekaj mestih vidna originalna baročna sgrafitna poslikava; gre za ušesaste okvire, dopolnjene z vegetabilno ornamentiko – po prvih ocenah gre za akant. Nadejamo se, da najdemo še kaj zanimivega,« dodaja Kostanjšek Brglezova.
Posebej so se razveselili najdene spolije. Vzidana je bila v sekundarno zaprto okensko nišo v zahodni steni. »Gre za del okenskega okvira iz peščenjaka. Glede na analogije pripada oknu iz gradbene faze v 14. ali 15. stoletju. Žal pa so kamnoseško obdelani okviri s posnetimi robovi slogovno premalo izraziti, da bi omogočali natančnejšo datacijo.« Glede na ugotovitve zadnjih tednov ima zahodni samostanski trakt ohranjene elemente iz vsaj treh srednjeveških gradbenih faz, pozneje pa je bil še večkrat predelan, povišan in razširjen, pojasnjuje vodja revitalizacije in dodaja: »Okna nadstropja iz prve gradbene faze so ozka in polkrožno sklenjena, v drugi fazi so spremenili ritem okenskih odprtin in pri tem nekatera okenska ostenja ohranili intaktna, druga malenkost predelali, tretja pa zazidali. Za razliko od prvotnih so mlajša okna večja, kamniti okviri pa so zgoraj ravno zaključeni. Luknje v njih dokazujejo, da so bila okna zamrežena, nekaj ohranjenih železnih nasadil za okenska krila, ki jih lahko najdemo tako na starejših kot tudi na mlajših okvirih pa, da so bila tudi zaprta. V tretji srednjeveški fazi je bil samostan vsaj parcialno na novo ometan, saj lahko z gotovostjo potrdimo, da je izjemna freska z Jezusovim obličjem, ki je bila odkrita pred 15 leti in je umeščena v čas okrog leta 1400, naslikana na tretji zaporedni omet.«
Vse odkrite avtentične faze, plasti in elemente si bodo v prihodnosti prizadevali v čim večji možni meri prezentirati.
Ukvarjajo se tudi z vprašanjem prvotnega dostopa v nadstropje nekdanjega zahodnega trakta in v nunsko emporo, pa tudi z vprašanjem križnega hodnika. V Facebook skupini STUDENICE / Revitalizacija studeniškega samostana, kjer tedensko poročajo o aktivnostih, so pred kratkim pisali o tem, da je bil prvotni križni hodnik pokrit z lesom, kar dokazujeta dve kamniti konzoli v vzhodni steni, »prejšnji teden pa smo odkrili nastavke še nekaj odbitih konzol vzdolž celotne stene. Nekatere – sledijo si v razdalji okrog 3,5 m – so skrite v steni za v baroku dodanimi obočnimi polami. Ni izključena možnost, da so redovnice v nadstropne prostore dostopale iz lesenega ganka ob vzhodni steni, na katerega so vodile zunanje stopnice. Ohranjen del kamnitega domnevno okenskega okvira v zdajšnji notranji steni na južnem delu zahodnega trakta govori tudi v prid temu, da je bil v prvi gradbeni fazi trakt nekaj metrov krajši kot je danes, hkrati pa bistveno krajši kot v visoki gotiki, ko je bil dodan tudi križni hodnik s šilastoločnimi odprtinami, « je še povedala vodja revitalizacije dr. Simona Kostanjšek Brglez.
Sočasno skrbijo za okolico. Samostanski vrt je bil ob prevzemu kompleksa povsem zaraščen, na njem je poleg drugega rastlo veliko število invazivnih dreves robinij. V teh dneh so bili odstranjeni še zadnji štori, tako da upajo, da bodo s tem in z rednim vzdrževanjem ustavili oziroma preprečili nadaljnji razrast teh invazivnih dreves.
Vseskozi tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo
Kljub intenzivni obnovi in raziskovalnemu delu se trudijo za čim večjo vključenost zainteresirane javnosti. Ob dnevu solidarnosti so izvedli dvourno vodenje, prispevki za katerega so bili namenjeni prizadetim v poplavah. Septembra bodo organizirali tri dogodke, vse tri v sodelovanju s Turističnim društvom samostan Studenice. V petek, 15. septembra, ob 18.00 bo v nekdanji šoli na trgu v Studenicah Jana Magdalena Kolarič predavala o Mariji Magdaleni in redu magdalenk, ki se je leta 1885 naselil v studeniškem samostanu. V soboto, 23. septembra bo med 16.00 in 18.30 v samostanu v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine delavnica izdelave rož iz krep papirja, pri čemer bodo pokukali tudi v življenje tukajšnjih redovnic in predstavili njihova drobna dela. V soboto, 30. septembra, prav tako v okviru DEKD, pa bodo med 16.00 in 18.30 obujali stara znanja in tako spoznali veščino pletenja košar iz vrbovih vej ter druga znanja o pletarstvu.
