V četrtek, 17. oktobra 2024, je v Razvojnem centru narave v Poljčanah potekal znanstveni simpozij Fons Gratiae – Studenice v kontekstu ženskih samostanov na Štajerskem. Osrednja tema dogodka je bila posvečena samostanu v Studenicah, enemu najpomembnejših kulturnih spomenikov na območju Poljčan in širše, ki je bil v zadnjih dveh letih deležen obsežne prenove.
Simpozij so organizirali Nadškofijski arhiv Maribor, Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica in Občina Poljčane, dogodek pa je privabil številne strokovnjake in obiskovalce, ki jih zanimata zgodovina in dediščina. Samostan, ki je bil sprva sedež dominikanskega reda, kasneje pa magdalenk, sega v 13. stoletje in velja za enega najpomembnejših sakralnih objektov v Sloveniji. Poleg arhitekturne in umetnostne vrednosti ima samostan ključno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine širše regije.
Na začetku so udeležence nagovorili predstavniki organizatorjev. Županja občine Poljčane, dr. Petra Vrhovnik, je poudarila, kako pomemben je takšen dogodek za lokalno skupnost. Poudarila je, da se v manjših krajih redko odvijajo mednarodno pomembni simpoziji, ki prispevajo k večji prepoznavnosti kraja. V svojem nagovoru se je zahvalila vsem soorganizatorjem ter še posebej dr. Simoni Kostanjšek Brglez, pobudnici simpozija, ki se že vrsto let zavzema za ohranjanje in promocijo kulturne dediščine občine.
Pomemben prispevek je dodal tudi ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, Bernard Geršak, ki je izpostavil pomembnost sodelovanja med različnimi institucijami, lokalno skupnostjo in raziskovalci. Po njegovih besedah interdisciplinarna sodelovanja ne gradijo le mostov med različnimi strokami, temveč prinašajo tudi nova znanstvena odkritja in spodbujajo širša sodelovanja, ki pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine. Povedal je, da je še posebej vesel sodelovanja redovnikov in redovnic, ki z besedo in zgledom poosebljajo in izpričujejo redovniškega duha in skoraj tisočletno zgodovino samostanov na naših tleh. Organizatorjem se je najlepše zahvalil za sodelovanje. Zbrane je zjutraj nagovorila tudi podpredsednica Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica dr. Simona Kostanjšek Brglez, ki je povedala, da je društvo z veseljem sodelovalo pri izvedbi dogodka, saj je eden osnovnih namenov društva ljudem približati zgodovino in dediščino lokalnega okolja. Kot pomemben del dediščine, ki jo je vredno spoznati, poznati in ohraniti, je izpostavila studeniški samostan, s katerim je, kot je dejala, povezana že od zgodnjega otroštva. Predsednik društva Primož Rajh je ob koncu predavanj spregovoril o delovanju društva v zadnjih letih in omenil nekatere pomembne pretekle dogodke, ki jih je društvo organiziralo, sodelujočim pa se je zahvalil za njihova predavanja.
Simpozij je bil razdeljen na štiri tematske sklope. V prvem so sodelovali redovniki in ena redovnica. Dr. Slavko Slišković, nekdanji prior dominikancev v Zagrebu, je povedal, da je bil najprej ustanovljen ženski dominikanski samostan, šele nato moški. Dominikanec mag. Ivan Arzenšek je predstavil dominikanski red v Sloveniji nekoč in danes. V prvem sklopu sta sodelovala še kapucin dr. Vinko Škafar s prispevkom Predstavitev dominikanske in frančiškovske družine ter uršulinka s. Meta Potočnik z referatom Uršulinska karizma v Sloveniji in Mariboru.
Tudi v drugem sklopu so sodelovali štirje predavatelji. Boris Hajdinjak, strokovnjak za srednji vek, je predstavil samostan v stoletju njegove ustanovitve, z ozirom na zgodovinski prostor. Povedal je, da so bile Studenice »edini med desetimi samostani dominikank z vzhodnoalpskega območja do začetka 14. stoletja, katerega ustanoviteljica je ženska. To je dodaten dokaz o izjemnosti ustanoviteljice Zofije Rogaške (1237 – †po 27. 5. 1277). Velja pa poudariti, da njenega uspeha gotovo ne bi bilo brez vpliva njenih neposrednih sorodnikov rodbin Rogaških, Kunšperških in Viltuških.«
Zgodovinar dr. Martin Bele se je posvetil gospodom Rogaškim ter njihovi vlogi pri ustanovitvi samostana, dr. Matjaž Grahornik pa je dal poudarek na studeniške redovnice iz vrst notranjeavstrijskega plemstva v zgodnjem novem veku. Pri tem je spregovoril o družinah Herberstein, Gaisruck, Drašković in drugih. Mag. Lilijana Urlep je predstavila cerkveni patronat in odvetništvo, s tem pa vlogo studeniškega samostana, ki ga je imel kot patron nad posameznimi cerkvami oziroma župnijami S patronatom so bili povezani precejšnji stroški, zato so si lastniki samostana od 19. stoletja prizadevali za odpravo patronata, slednje pa je uspelo magdalenkam v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.
V prvem popoldanskem sklopu je dr. Branko Vnuk predstavil referat z naslovom Srednjeveška zasnova samostanov uboštvenih redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske. V obdobju srednjega veka je bilo na območju nekdanje vojvodine Štajerske ustanovljenih 22 samostanov uboštvenih redov. Mag. Darko Knez je pobližje predstavil relikviarije, ki so jih izdelovale redovnice in se danes nahajajo na nunskem koru in v nekdanji samostanski cerkvi. Izpostavil je, da so relikviariji, ki so nastajali od 17. do 19. stoletja, potrebni restavratorskih posegov. Dr. Marko Motnik je spregovoril o vlogi in pomenu glasbe v studeniškem samostanu, drobce je zbral iz virov, ki so se ohranili v slovenskih in avstreijskih arhivih ter literature. Dr. Vlasta Stavbar, ki se je lotila sistematičnega iskanja in zbiranja podatkov o nekdanji samostanski knjižici ali knjižni zbirki, pa je zbranim predstavila doslej najdene enote z žigom studeniškega samostana, ki so se ohranile v raznih javnih knjižnicah in zasebnih zbirkah.
V zadnjem sklopu je dr. Aleš Maver predstavil referat o odnosu studeniških dominikank do moških cerkvenih in posvetnih voditeljev. Dr. Simona Kostanjšek Brglez, ki je vodila zadnjo obnovo samostana, ki je bila izvedena v letih 2022-2024, je pokazala arheološke ostaline, najdene med izkopi ob gradbenih delih, predstavila izvedene konservatorske posege ter se posvetila tudi zadnjim umetnostnozgodovinskim spoznanjem, do katerih je prišla ob spremljanju obnove, terenskem in arhivskem delu. Nazadnje je predavala še Jana Magdalena Kolarič, ki je osebno poznala zadnje studeniške magdalenke. Spregovorila o njihovem življenju in usodah po pregonu iz samostana, od koder so morale oditi leta 1949.
Predavatelji in slušatelji so se po koncu predavanj skupaj odpravili v Studenice, kjer jih je dr. Simona Kostanjšek Brglez vodila po obnovljenem samostanskem kompleksu in cerkvi sv. Treh kraljev.
Simpozij je tako ponudil bogat vpogled v zgodovinsko in kulturno dediščino Studenic ter utrdil pomen ohranjanja teh dragocenih spomenikov za prihodnje generacije. Nedvomno simpozij Fons gratiae predstavlja veliko pridobitev za naš prostor in pomembno prelomnico v zgodovini raziskav studeniškega samostana ter hkrati odlično izhodišče za nadaljnje delo.
Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija je dostopen na spletni strani Občine Poljčane (https://www.poljcane.si/objava/986959).