S prehodom planinskega društva Slovenska Bistrica pod pokroviteljstvo Impola leta 1965 se je zanje začelo novo obdobje. Leta 1965 so se preimenovali v Planinsko društvo Impol Slovenska Bistrica.
Že leta 1969 so ustanovili mladinski odsek, začeli iskati mentorja za planinske pionirje in oživili alpinistično sekcijo, ki je kmalu prerasla v odsek. V sedemdesetih letih je pri PD Impol aktivno delovalo šest odsekov in sekcija v Laporju. Prva alpinista nove generacije sta bila Ivan Šturm in Vlado Zafošnik, ki sta se alpinizma učila v alpinističnem odseku Kozjak Maribor. Leta 1974 je sekcija uradno prerasla v odsek, pridružili so se mladi pripravniki, odsek pa je začel organizirati številne izlete. Med letoma 1975 in 1982 je dejavnost občutno porasla. Letno so preplezali približno 150 smeri, leta 1976 pa so prvič plezali tudi izven domovine. Odpravili so se na Mont Blanc v Franciji in na Veliki Klek (Grossglockner) v Avstriji.
Čas med letoma 1982 in 2000 je zaznamovalo organiziranje in udeleževanje odprav mednarodnih razsežnosti. Bistriški odsek je vzgojil močno generacijo alpinistov, med katerimi so bili v tem obdobju vodilni Marjan Frešer, Danilo Tič, Milan Romih, Mira Uršič in Matjaž Pečovnik, ki je v klub pripeljal tudi vrhunskega gornika Frančka Kneza iz Rimskih Toplic. Leta 1982 je Franček Knez zloglasno severno steno Eigerja preplezal v zgolj šestih urah, s čimer je zanjo postavil tedaj absolutni časovni rekord. Prvo odpravo »Andi 82« so bistriški alpinisti organizirali istega leta, ob 60-letnici PD in 10. obletnici ponovne oživitve odseka. V perujskem pogorju Cordillera Blanca so preplezali več prvenstvenih smeri. Sledile so številne odprave: leta 1983 odprava California Yosemite, nato Cho Oyu leta 1984, Cordillera Blanca Peru 1987 in številne druge. Člani AO Impol so se udeleževali tudi meddruštvenih in vsedržavnih odprav. Leta 1986 se je Mira Uršič, na primer, pridružila prvi ženski jugoslovanski ekspediciji Južna Anapurna.
Bistriški alpinizem je dosegal izjemne uspehe. Z vzponi so bistriški plezalci s plezanjem v alpskem slogu, tj. brez fiksnih vrvi in vmesnih taborov, soustvarjali globalne alpinistične trende, ki imajo tudi danes ključno vrednost pri ocenjevanju gorniških dosežkov.
Iz prispevka Katarine Tič, ki bo objavljen v jubilejnem zborniku ob 200-letnici podjetja Impol
