21. september
Danes goduje MATEJ
Ime Matej ali Matev izhaja iz latinskega imena Mathaeus, to pa enako kot Mathias prek grških oblik Ματθαιoς (Matthaios) odnosno Ματθιας (Matthias) iz hebrejske imena Mattithyahu. To pa je zloženo iz hebrejskih besed matt »dan, dar« in jah »bog«, torej ima pomen »dan od boga«(darilo Jahve). Pomeni poslan od Boga ali božji dar. Ime Matej je torej po pomenu in sestavi sorodno imenom Bogdan, Božidar, Doroteja, Jonatan.
Moške različice imena: Mataj, Mate, Matejko, Mt, Mtka, Mateša, Matevž, Matija, Matjaž, Matko, Mato, Tevž, Tjaš.
Ženska različica imena: Mateja.
21. september
MEDNARODNI DAN MIRU
Združeni narodi so 21. september proglasili za mednarodni dan miru, saj želijo pozvati vse narodnosti in skupine ljudi, da spoštujejo mir in prenehajo z vsakodnevnimi sovražnostmi ter si na podlagi informacij ter splošnega zavedanja prizadevajo za mirno reševanje sporov. V svetu ga praznujemo od leta 2001.
NAJ KULTURNA ŠOLA NA LUTKOVNEM PODROČJU JE PODRUŽNIČNA ŠOLA ZGORNJA LOŽNICA
Podružnična šola Zgornja Ložnica že leta neguje in razvija kulturno dejavnost na šoli, zato se že nekaj časa ponaša tudi z nazivom kulturna šola. Ko se je šola letos ponovno prijavljala za ta naziv, smo lahko našteli veliko dejavnosti, s katerimi skrbimo za ustrezno kulturno vzgojo. Med najbolj znanimi in tudi pri učencih priljubljeni so zagotovo lutkarski krožek, pevski zbor, gledališki krožek in folklora. Veliko in uspešno sodelujemo tudi na izvenšolskih prireditvah, na katerih se imajo učenci možnost predstaviti tudi širši publiki.
Zato smo si šteli v posebno čast, ko smo dobili povabilo, da se udeležimo razglasitve naj kulturnih šol, ki jo vsako leto prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Manjša skupina se je udeležila prireditve, ki je 21. septembra potekala v SNG Maribor. Izjemno veseli so sporočili, da je prav naša podružnična šola dobila priznanje za izredne dosežke na področju lutkovne dejavnosti. Za to gre zahvala za večletno aktivno delo mentorju lutkovne skupine Venčeselj učitelju Tomažu Ozimiču, ki krožek vodi že 17. leto. V preteklih letih so ustvarili predstave: Robin Hud, Grof Drakula I., Peter Klepec, Oliver Twist, Peter Pan, Divji mož (Železni Janez), Čarovnik iz Oza, Vžigalnik, Neznani predmet na planetu Plastika in druge. V obeležitev 100. obletnice prve slovenske slikanice, Martin Krpan, ki jo je napisal Fran Levstik in ilustriral Hinko Smrekar, so lani ustvarili lutkovno predstavo Martin Krpan. Lutke in sceno pa so mladi lutkarji kot ponavadi izdelali sami.
VIR IN FOTO: Virineja Goričan, Informator
VEDELI SO, DA NEKAJ BO IZ NJEGA
S trdim delom, zavzetostjo, tudi samozavestjo se da, dokazuje Klemen Prepelič
Najbolj se veselim postelje oziroma kavča, da si v miru ogledam finale evropskega prvenstva,” je Klemnu Prepeliču, enemu od zlatih fantov, ki so v Carigradu zasedli prestol evropske košarke, komaj uspelo povedati tu in tam kakšen stavek. Mladi oboževalci in njegovi sokrajani, ki so prišli na sprejem njemu v čast v športno dvorano v Slovenski Bistrici od blizu in daleč, so ga namreč po uradnem delu sprejema trdno obkrožali. Ko so se zraven prebijale še televizijske ekipe, je nastala prava norišnica. Košarkar je moral občasno prositi za malo zraka.
Pošten, vedno zadene
A to so prijetne obveznosti, ki pridejo s takšnim uspehom. Vse bo naredil, da postane njegova Slovenska Bistrica pomembno mesto košarke, zagotavlja 25-letnik. Že sedaj ni daleč od tega. Njegov uspeh pa jim je dal še dodaten zanos. Oče Stanko Prepelič je predsednik Košarkarskega kluba Bistrica, kjer se že lahko pohvalijo z uspešnimi ekipami košarkarske šole Sanija Bečiroviča. Ta se po koncu košarkarske kariere posveča prav učenju mladih. V torek Sanija ni bilo na sprejemu, je pa mladi Prepelič podoživljal, kako je prav v tej dvorani sam čakal svojega idola, sokrajana Bečiroviča, ko se je vrnil s kakšnega pomembnega prvenstva, mu pobiral žoge, da je lahko metal na koš …
Sedaj je sam vzornik mladim, ki so neumorno čakali, da jim nameni avtogram. “Vztrajajte pri treningih, trdo delajte, potem boste imeli pogoje, da postanete kandidati za to, da boste lahko med dvanajsterico, ki bo Slovenijo predstavljala na velikih tekmovanjih,” jim je položil na srce. Vsa prevzeta, ponosna, da sta dobila podpisa, sta bila osnovnošolca Luka Brumec in Andraž Jurič z Zgornje Polskave. “Klemen je pošten, vedno zadene …” je našteval Luka. Da sta gledala vse tekme naše reprezentance, pa je takoj pristavil Andraž. Trdno prepričana sta, da se bosta zdaj zagotovo vpisala h košarki.
Bratska ljubezen
“Vrhunsko, vsaka čast,” je uspeh Prepeliča popisoval David Prelog iz bistriškega kluba. “On je neumoren, vseskozi meče na koš, samo, da zadene.” Tudi sedaj še hodi v to dvorano, kjer je že kot šestletnik začel v klubskih vrstah, ali na bližnji stadion in trenira, ko ni tekmovalne sezone. “Še bodo priložnosti, da se resno spopadeva,” je bil ves prevzet Matic Prepelič. “Sedaj je Klemen močnejši, njegova roka je nepremagljiva. Z veseljem mu pobiram žoge, da lahko meče na koš.” Nekoč je bilo drugače, pravi. Še sam je brata naučil kakšnega trika, denimo, kako izsiliti osebno napako. Zdaj se je torej tehtnica prevesila, a Matic je ta dan kar žarel, ponosen na mlajšega brata.
Ne družina, prijatelji iz kluba in drugi, ki se jim je mladi Prepelič zahvalil za vso podporo, sploh še niso prav dojeli, kakšen uspeh je dosegel njihov Klemen. So pa seveda blazno ponosni in za razmislek bo še dovolj časa. Vse obveznosti so se v teh dneh vrstile tako hitro, da do takrat sploh še ni utegnil priti do doma. Mama Metka ni zdržala, zato ga je šla pričakat že v ponedeljek zvečer na Brnik, tudi zato mu ocvrtih “šniclov”, o katerih so po našem pisanju v Večeru vsi spraševali, ni utegnila pripraviti.
So mu razen tega, da naj se torej pred ponedeljkom ne vrača domov, sicer ne bo dobil priljubljene jedi, dali še kakšno spodbudo, nasvet? “Klemen tako pričakuje samo kritiko. Toda ob takšnem trenerju, ki fantom zna vliti samozavest, kaj posebnega niti ni bilo potrebno,” je odvrnil oče Stanko, katerega mnenje pri mlajšem sinu veliko šteje. “Ves čas smo sicer vedeli, da nekaj mora biti iz tega, a v ekipnem športu doseči takšen uspeh je res neverjetno,” je še dodal. Čestitke so ta večer sprejemali tudi starši. Vsi vedo za njihov angažma, podporo. Celotna družina se je prilagajala, usklajevala čas in obveznosti, da je lahko njihov nadobudnež od mladih nog izživljal svojo strast. Zdaj se je vse to obrestovalo.
Brez pliška ne gre? Zasluge za njegov napredek v zadnjih dveh letih, da je pridobil samozavest in da nekoliko bolj zrelo razmišlja o določenih zadevah, starši pripisujejo tudi Klemnovemu dekletu Tamari Teofilović, ki je tudi sama nekoč trenirala košarko. “Ob 5.30 že startava proti Zagrebu, nato pa v Pariz, kjer ga že čakajo v klubu. Želeli so, da bi bil tam že danes (v torek, op. p.), toda tega, da ne bi prišel v Slovensko Bistrico, kjer so ga težko pričakovali, enostavno ni mogel narediti,” je dejala Tamara in nekoliko pogledovala na uro. “Bi se pa do jutra podpisoval, če bi bilo treba. Takšen je.” Tudi plišaste živalce, ki jih ima zelo rad, je bilo treba še pripraviti za novo pot. Na svetovnem prvenstvu ga je spremljal levček Levko. “Vsakokrat vzameva tri, štiri, ki naju spominjajo na ljudi, ki so jih podarili, z vsakim je povezana neka zgodba in tako sva s temi ljudi povezana tudi, ko sva daleč od doma.”
VIR: Branka Bezjak, Večer
FOTO: Z bratom Maticem, Renejem Mlekužem in svojim vzornikom Sanijem Bečirovičem (Osebni arhiv)
SREČANJE DRUŠTEV SOŽITJE
Na Treh kraljih srečanje Severno – Štajerske in Pomurske regije društev Sožitje
Pri Treh kraljih na Bistriškem Pohorju je v soboto, 21. septembra, potekalo srečanje društev Sožitje Severno – Štajerske in Pomurske regije. Devet društev, vključno z bistriškim, šteje 1500 članov, bistriško pa 170. Letos mineva 50 let od ustanovitve Zveze Sožitij, društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, zato je vzniknila pobuda, da bi posamezne regije ob tej častitljivi obletnici organizirale enodnevna srečanja.
Pokrovitelj srečanj Severno – Štajerske in Pomurske regije je bila bistriška občina, za kar se ji organizatorji zahvaljujejo. Srečanja se je udeležilo 530 članov, kar je bil za organizatorje, bistriško društvo Sožitje, velik zalogaj. Kljub vsemu so podarili udeležencem nepozabne trenutke, za medijsko prepoznavnost društev, njihove napore za pomoč osebam z motnjami v duševnem in vključevanje v socialno okolje, pa je poskrbela tudi radijska delavnica znancev.
O dejavnostih društva, problemih, s katerimi se srečujejo družine, so spregovorili Milica Klokočovnik, dolgoletna predsednica bistriškega društva, župan dr. Ivan Žagar, predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnjal in predsednica regije Andreja Resman.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Arhiv društva Sožitje Slovenska Bistrica
KO SE POJAVI PUČNIKOVO IME, JE GLASNA OPOZICIJA
Na zasedanju bistriškega občinskega sveta govorili o ustanovitvi zavoda na Črešnjevcu, ki naj bi se imenoval po Jožetu Pučniku
Zasedanje bistriškega občinskega sveta je minilo v znamenju političnega prepričevanja o tem, kdo je Jože Pučnik in ali naj osnovna šola Črešnjevec nosi njegovo ime, medtem ko delitveni sporazum med novima občinama Makole in Poljčane ni bil deležen kdo ve kako napete razprave. Svetniki so z večino glasov potrdili sporazum in zavezali županjo Ireno Majcen, da ga podpiše. V sporazumu je med drugim zapisano, da so občine Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole soustanoviteljice knjižnice, vrtca, zdravstvenega doma in lekarne. Novi občini pa se odrekata ustanoviteljskim pravicam za Javni zavod KTV, ljudsko univerzo, razvojno-informacijski center, zavod za kulturo in stanovanjski sklad. V istem času je bilo zasedanje občinskih svetov tudi v Poljčanah in Makolah in svetniki so sporazum z večino glasov potrdili.
Dve uri za sprejem dnevnega reda
Veliko bolj ostra in dolga je bila razprava o odloku, ki določa ustanovitev javnega vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola dr. Jožeta Potrča Črešnjevec. Za to šolo naj bi veljali dve novosti: pod okriljem osnovne šole naj bi delovala še vrtca na Črešnjevcu in Leskovcu, novi zavod pa naj bi se imenoval po filozofu, politiku in borcu za samostojno Slovenijo Jožetu Pučniku. Zataknilo se je že pri dnevnem redu: svetniki so za njegov sprejem potrebovali dve uri. Bojan Fajs iz LDS je predlagal, da odlok o ustanovitvi novega zavoda umaknejo z dnevnega reda zato, ker se ne strinja s postopkom, ki ga je uporabila občinska uprava. Andrej Godec iz SD se je skliceval na dokumentirano mnenje sveta staršev in delavcev črešnjevske osnovne šole, občina namreč ni upoštevala njihovih mnenj. Simon Unuk, SLS in predsednik sveta KS Črešnjevec, je dejal, da svetnika LDS in SD zavajata, kajti v krajevni skupnosti so o tem govorili in se strinjali z imenovanjem in ustanovitvijo novega zavoda.
Pučnik je klasični nacionalni junak
“Poslušam srhljivo mnenje,” je rekel svetnik SDS in poslanec DZ Jožef Jerovšek, “globoka katarza je nujna za tiste, ki hočejo Pučnika izgnati iz naše države. Pučnik je klasični nacionalni junak in ne morem razumeti ljudi, ki so proti njem.” Fajs je vztrajal pri svojem in poudaril, da ne govori o Pučniku, ampak o postopku, ki ni v skladu s pravili in stališči osnovne šole in ljudi. Ivan Pristovnik iz SLS je želel pomiriti napetosti, povezane z imenovanjem, in rekel, da se morajo nekateri znebiti občutka, da lahko o vsem vsi odločajo, pristojnosti so točno določene, je še dodal.
Po tej razpravi je bilo glasovanje. Večina je odločila, da dnevni red ostane nespremenjen. V nadaljevanju zasedanja pa je občinski svet (v prvi obravnavi) z večino glasov sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda na Črešnjevcu.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
PRIDOBITEV V BISTRIŠKEM TELEFONSKEM OMREŽJU
Nova digitalna telefonska centrala
V Slovenski Bistrici so te dni začeli montirati novo digitalno telefonsko centralo Evsd, ki jo je izdelala Iskra skupaj z nemškim Siemensom. Z njo bodo Bistričani pridobili 2700 telefonskih priključkov in ustrezno število zvez z glavno centralo v Mariboru. Ko bo centrala vključena v omrežje, bo tudi konec več desetletnih težav, ki jih imajo sedaj končne telefonske centrale v Poljčanah, Makolah, Oplotnici, Šmartnem na Pohorju, na Pragerskem in Polskavi. Na novo centralo bodo v Slovenski Bistrici priključili nove naročnike in prestavili nekatere stare, to pomeni, da bo odslej tudi stara centrala lahko delovala dovolj kvalitetno, predvsem pa hitreje.
Investitor nove telefonske centrale v Slovenski Bistrici je PTT Maribor. 0b tej investiciji pa bodo zamenjali telefonsko centralo na Pragerskem. Da pa bodo lahko telefonske centrale v občini Slovenska Bistrica normalno delovale, morajo zgraditi dodatni digitalno radiorelejni sistem na relaciji Slovenska Bistrica— Boč— Maribor. Pri PTT Maribor predvidevajo, da bodo lahko ta sistem vključili v promet že čez dober mesec. Zaradi novih investicij v bistriškem telefonskem omrežju pa bo telefoniranje v zadnjih dneh oktobra tod nekoliko moteno.
VIR: (ps), Večer
DR. PUČNIK IN PUKL V SLOV. BISTRICI
Preveč vprašanj za kratki dve uri
Po besedah dr. Pučnika nas najhujše šele čaka in to že spomladi, težave, ki jih imajo v Slovenski Bistrici, pa so tudi drugod
Danes sta bila na obisku v Slovenski Bistrici predsednik Demosa dr. Jože Pučnik in podpredsednik slovenske skupščine Vitodrag Pukl. Predstavniki občine, družbeno-političnih organizacij in gospodarstva so imeli na voljo slabi dve uri, da bi izvedeli, kaj več o aktualnih nalogah in težavah, ki nas čakajo. Gosta so ob 18. uri že čakali v Slovenskih Konjicah, hkrati so uspeli postaviti tudi nekaj vprašanj, ki se nanašajo še posebej na to manj razvito slovensko občino.
Sam predsednik slovenskobistriške občinske skupščine Vlado Leskovar je namreč opozoril, da v vse težjem gospodarskem položaju postaja vedno bolj očitno, da bi morala biti tudi Slovenska Bistrica na seznamu manj razvitih delov Slovenije.
Ne vem kako velike tolažbe ni mogel ponuditi nobeden izmed gostov, saj je dr. Pučnik povedal, da najhujše šele pride in to s spomladjo. Pasove bo treba še bolj zategniti, saj bo brezposelnost še večja, zato pa bo nujno treba poskrbeti za socialne programe. V Sloveniji ne sme biti nihče lačen. Zagotovo se bo število štrajkov povečalo, sindikati bodo poskušali upravičeno protestirati, predvsem opozicija pa na ta račun pridobivati dodatne točke.
Kar pa je po mnenju dr. Pučnika popolnoma normalno: Posebej je poudaril, da se vedno ne zavedamo globine in vsestranskosti krize, v kateri smo. Hudo bi naj bilo vsaj še leto in pol, preden se bo začel položaj izboljševati.
Najpomembnejše pa je, da ima vlada pri ključnih zadevah — kar je boj za uveljavitev slovenske suverenosti tudi podporo opozicije.
Ker v Slovenski Bistrici bijejo plat zvona zaradi kulture, šolstva in športa, ki se potapljajo, so seveda hoteli izvedeti kako daleč bo šlo vse skupaj. Odgovor je bil: denarja je veliko premalo, zato bo pač treba posamezna občutljiva področja upoštevati bolj kot druga: istočasno pa tudi regionalnost Slovenije.
VIR: (zr), Večer
FOTO: Levo Jože Pučnik in desno Vitodrag Pukl (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
VLOMIL V GLANČNIKOVO GRAŠČINO
Štefan Falež se je septembra 1931 več dni klatil v Avstriji, nato pa jo je mahnil proti vzhodu in prekoračil madžarsko mejo. Tam se je potikal do 19. septembra, ukradel kolo in se z njim pri Lendavi pripeljal čez mejo. Že med vožnjo po Prekmurju in Slovenskih goricah je sklenil, da bo vlomil v Glančnikovo graščino. Na Pragersko je prišel 21. septembra zvečer, vlomil okoli 23. ure, pobral, kar je našel, in jo na kolesu popihal proti Zavrču.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 437
FOTO: Zaporniška fotografija Štefana Faleža (Pokrajinski arhiv Maribor)
Rodil se je študent in planinec MILAN URŠIČ
Milan Uršič se je rodil 21. septembra 1928 na Devini. Odraščal je z bratoma Jožetom Uršičem in Ivanom Vančem Uršičem. Vsi trije so bili planinci in alpinisti.
Študiral je gradbeništvo v Ljubljani in imel v Mariboru resno dekle, s katero se je nameraval poročiti.
Poleg alpinizma je bil aktiven na kulturnem področju in je sodeloval v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica.
Tudi on je začel s plezanjem leta 1946 in si denar zanj služil v tovarni Impol s čiščenjem dimnikov.
Za prvomajske praznike leta 1952 se je z bratoma Jožetom in Ivanom Vančem ter s Francem Karnerjem, Hinkom Morausem, Otom Martinjakom, Konradom (Dadom) Braučičem in Oskarjem Langom odpravil v Julijce z namenom, da preplezajo kakšno smer. V soboto zjutraj, 3. maja, so odšli v severno steno Špika bratje Uršič, Karner in Moraus. Med plezanjem je začelo deževati in zato so se mladi planinci, ki so plezali v dveh skupinah, odločili za vrnitev in pri tem je v navezi Hinko Moravs in Ivan Uršič enemu spodrsnilo in za sabo je potegnil še tovariša. Padla sta 200 metrov globoko in bila takoj mrtva. Ko so ostali videli nesrečo tovarišev, so se v steni zavarovali in čakali pomoč. Ta pa je žal prišla prepozno.Trije alpinisti iz Slovenske Bistrice (Martinjak, Braučič in Lang), ki so ostali v koči v Martuljku, so v nedeljo proti večeru poklicali na pomoč reševalce iz Kranjske Gore, ki pa so zaradi slabega vremena z reševanjem lahko začeli šele v ponedeljek zjutraj. Ko so po velikih naporih prišli v bližino ponesrečencev, sta bila Jože Uršič in Franc Karner še pri življenju, Milan Uršič pa je medtem zaradi izčrpanosti umrl. Reševanje je bilo zaradi slabih vremenskih razmer izredno zahtevno in reševalci so morali poklicati na pomoč tudi jeseniško reševalno ekipo. Medtem je zaradi izčrpanosti umrl še četrti iz skupine, Franc Karner. Zadnji je med reševanjem umrl Jože Uršič.
Vseh pet smrtno ponesrečenih planincev je pokopanih v skupnem grobu na pokopališču v Slovenski Bistrici. Leta 1970 so vanj pokopali tudi mamo bratov Uršič ‒ Uršičevo mamo (*1897).
VIR: biografski-sb.si
21. september 1925
SLOVENSKA BISTRICA DOBI DRŽAVNO MEŠČANSKO ŠOLO
Slovenska Bistrica si je želela, da bi v mestu ustanovili meščansko šolo. Priprave je vodil takratni župan Danijel Omerza. Že leta 1923 je ministrstvo prosvete dovolilo ustanovitev štirirazredne meščanske šole v stavbi deške šole (nekdanje nemške šole) v današnji Vošnjakovi ulici. Tako se je mesto izognilo gradnji nove šolske stavbe, saj so se bali izdatkov za šolsko novogradnjo. Prvi pouk se je pričel 21. septembra 1925. Prvo leto sta bila le dva prva razreda meščanske šole, nato pa so postopoma odpirali višje razrede. V šolskem letu 1928/29 je bila meščanska šola popolna, to je štirirazredna.
Leta 1928 se je občinska uprava na zahteve ministrstva prosvete odločila, da bo šolskemu poslopju meščanske šole nadzidala drugo nadstropje, vendar brez telovadnice. Izgovarjali so se, da bo v bližini meščanske šole v kratkem času zgrajena nova ljudska šola s telovadnico, ki jo bo lahko koristila tudi meščanska šola. Tako so se izognili večjim izdatkom za gradnjo in čakali v upanju, da bo nekoč država zgradila Slovenski Bistrici novo šolo. Šolsko poslopje je tedaj dobilo današnjo podobo.
VIR: Edmund Pogorevc, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 321
FOTO: Meščanska šola pred nadzidavo (Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 318)
21. september 1892
20-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA
21. septembra 1892 je gasilsko društvo Slovenska Bistrica, ob svoji 20-letnici, pripravilo proslavo. Začela se je s svečano mašo, popoldne je bil prirejen okrajni gasilski dan in šolska mladinska vežba. Podeljena so bila častna darila članom, ki so bili že 20 let pri društvu. Sledila je slavnostna povorka po mestu, za tem pa veselica v gostilni Neuhold.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica
Rodil se je inženir in častnik FRITZ HEIGL
Fritz Heigl se je rodil 21. septembra 1895 na Pragerskem.
Po končani gimnaziji leta 1913 v Gradcu (Avstrija) se je vpisal na tehnično univerzo na Dunaju (Avstrija), a se je kmalu začela 1. svetovna vojna.
Kot prostovoljec se je pridružil topništvu v Budjejovicah (Češka) in po enem letu postal poklicni strokovnjak za tanke. Na soški fronti je bil hudo ranjen in leta 1919 odpuščen iz vojaške službe kot invalid.
Nadaljeval je študij strojništva in leta 1922 diplomiral kot inženir in še naprej sodeloval z voj-
sko. V letih 1923−24 je v Militärwissenschaftliche Mitteilungen (Vojaška znanstvena sporočila) podrobno opisal prej neznane italijanske tanke. Za vojaško ministrstvo je ustvaril tabele o tehničnih podrobnostih uličnih oklepnikov, tankov in tankovske tehnike vseh držav. Od leta 1922–28 je bil asistent na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je leta 1928 tudi doktoriral.
Fritz Heigl je umrl 11. decembra 1930 na Dunaju.
VIR: biografski-sb.si
POSTAVLJEN NOV GLAVNI OLTAR
Za časa slivniškega župnika Johanna Hmela in tukajšnjih cerkvenih ključarjev Lesnika in Grädnerja, je bil 21. septembra 1636 v cerkvi na Zgornji Polskavi postavljen novi glavni oltar.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 111