V torek, 17. junija 2025, se je avla Osnovne šole Kajetana Koviča Poljčane za dobro uro spremenila v pravo učilnico kulturne dediščine. V okviru priprav na letošnje Dneve evropske kulturne dediščine (DEKD), ki letos potekajo pod temo Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti, so učenci prisluhnili izjemno zanimivemu predavanju o zgodovini naselij, hiš in drugih stavb v domači občini.
Dogodek je bil organiziran v sodelovanju Slovenskega konservatorskega društva in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Vsebino sta strokovno in premišljeno pripravili dr. Simona Kostanjšek Brglez, domačinka iz Poljčan, in Milena Antonić, konservatorka na mariborski območni enoti ZVKDS. Predavanje je izvedla dr. Kostanjšek Brglez, ki je z izjemnim občutkom za lokalno okolje in razumevanjem dediščine otroke popeljala na slikovito potovanje skozi čas – od kart iz 18. stoletja do današnje prostorske podobe občine.
Učenci – teh je bilo okoli 300 – so z zanimanjem spremljali fotografije, stare zemljevide, razglednice in zgodovinske posnetke ter ugotavljali, kako zelo se je spremenil prostor, ki ga danes poznajo kot domačega. Spoznali so, da so bile Zgornje Poljčane nekoč središče, da so ljudje postavljali hiše ob cestah in v zavetju Boča, dovolj stran od reke Dravinje, da je železnica prinesla velik preobrat in razvoj novega središča – zdajšnjih Poljčan, nekoč Pekla, ter da imajo stavbe, tudi tiste, ki danes niso več v uporabi, svoje mesto v zgodbi prostora.
Ugotavljali so razlike med cimpračo in vilo, med starimi šolami in šolo iz leta 1973, ki jo obiskujejo, gospodarskimi objekti, župnišči, trgovskimi in železniškimi stavbami. Posebno pozornost je vzbudila modernistična hiša z bazenom, zgrajena sredi 50. let, edina tovrstna v kraju, pa tudi kretniški stolp, gasilski dom s stolpom, ki je služil za razgled, ter predalčkasto zgrajeno železniško skladišče – vse to kot primeri arhitekture, ki pripoveduje o času, potrebah in znanju ljudi.
Predavanje je tudi poudarilo pomen lokalnih materialov in domače gradbene obrti: opekarne, apnenice, žage in celo elektrarne, ki so v preteklosti delovale v občini in oblikovale podobo prostora, ki ga danes doživljamo kot nekaj samoumevnega.
Dogodek je bil izjemen primer, kako se lahko kulturna dediščina približa mladim generacijam na način, ki je razumljiv, slikovit in doživljajsko bogat. Bil je tudi uvod v nadaljnje dejavnosti v okviru DEKD, kjer bodo učenci fotografirali zanimive stavbe v občini in raziskovali zgodbe, ki se skrivajo za njihovimi zidovi.
S tem bodo prispevali k ohranjanju kulturnega spomina in razumeli, da preteklost ni oddaljena in tuja – temveč včasih le skrita v hiši, mimo katere hodimo vsak dan.
Dr. Kostanjšek Brglez je predavanje zaključila z mislijo »Le tisti, ki pozna in ceni svojo preteklost, temelje, lahko gradi stabilno prihodnost«, s katero je otroke spodbudila k raziskovanju njihovih korenin in ohranjanju dediščine.
