Poslovila se je Vida Lipoglav, rojena Ačko, dolgoletna pedagoginja, direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica ter predana družbena delavka, ki je velik del svojega življenja namenila izobraževanju, mladim, starejšim in razvoju lokalne skupnosti. S svojim znanjem, energijo in čutom za ljudi je pustila globoko sled v Slovenski Bistrici in širši okolici.
Vida Lipoglav se je rodila 10. junija 1947 na Smolniku pri Rušah očetu Ivanu Ačku, gozdarskemu tehniku, in materi Vidi Ačko, kvalificirani tkalki. Imela je brata Zdravka, policista, ki je umrl leta 2020. Njena življenjska pot se je sklenila 11. oktobra 2026 v Slovenski Bistrici, kjer bo tudi pokopana.
Osnovno šolo je obiskovala v Rušah, šolanje pa nadaljevala na II. gimnaziji Maribor in takratni Pedagoški akademiji v Mariboru. Diplomirala je kot predmetna učiteljica slovenskega in srbohrvaškega jezika. Leta 1971 se je poročila z Antonom Lipoglavom, steklarskim mojstrom iz Slovenske Bistrice. V zakonu se jima je rodila hči Severina.
Ljubezen do narave, gora in dela z mladimi jo je spremljala že od otroštva. Leta 1965 je postala planinska vodnica, pozneje pa načelnica mladinskega odseka Planinskega društva Ruše. Vodila je izlete in taborjenja, tekmovala v orientaciji ter se preizkusila tudi v alpinizmu. Dejavno je sodelovala še v mladinski organizaciji.
Svojo poklicno pot je leta 1968 začela na Osnovni šoli Laporje, kjer je poučevala do leta 1976. Poleg pedagoškega dela je bila aktivna v Zvezi prijateljev mladine Slovenska Bistrica, Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Slovenska Bistrica ter pri delu z mladimi v občinski organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije.
Med letoma 1976 in 1978 je profesionalno vodila Občinsko konferenco ZSMS Slovenska Bistrica, najprej kot sekretarka in nato kot predsednica. Jeseni 1978 se je vrnila na Osnovno šolo Laporje, a jo je poklicna pot kmalu znova popeljala k širšemu izobraževalnemu delu.
Prvega februarja 1981 je postala direktorica Delavske univerze Slovenska Bistrica, poznejše Ljudske univerze Slovenska Bistrica. Ustanovo je vodila štiri mandate, nato pa delo nadaljevala kot svetovalka direktorici vse do upokojitve konec leta 2002. V več kot dveh desetletjih dela na Ljudski univerzi je pomembno prispevala k razvoju izobraževanja odraslih na Bistriškem. Redno se je strokovno izobraževala in usposabljala, Ministrstvo za šolstvo in šport pa jo je imenovalo tudi v 42-članski sosvet učiteljev in drugih strokovnih delavcev s področja šolstva.
Tudi po upokojitvi ni mirovala. Ostala je dejavna na številnih področjih javnega in družbenega življenja. Bila je članica sveta Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica, sodelovala z mediji ter se zavzemala za kakovostno življenje mladih in starejših.
Leta 2010 je bila kot članica stranke DeSUS izvoljena v Občinski svet Občine Slovenska Bistrica, kjer je vodila odbor za družbene dejavnosti. Dva mandata je sodelovala v svetu Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, pozneje pa je bila članica svetov Osnovne šole Laporje in Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Delovala je tudi v svetu Krajevne skupnosti Impol ter bila predstavnica Občine Slovenska Bistrica v Svetu lokalnih skupnosti pri Centru za socialno delo Maribor.
Pomemben del zadnjih desetletij svojega življenja je namenila Društvu upokojencev Slovenska Bistrica, katerega aktivna članica je bila več kot 20 let. Že ob vstopu v društvo se je vključila v sekcijo za izlete in v njej zavzeto delovala vse do zadnjih let. Ker je bila vselej pripravljena poprijeti za delo, je prevzemala vedno nove naloge in jih vestno opravljala. Bila je gonilna sila društvenih in medobčinskih razstav, ki jih je pripravljalo Društvo upokojencev Slovenska Bistrica, dejavna pa je bila tudi v Medobčinski zvezi društev upokojencev Slovenska Bistrica. Tri mandate je opravljala naloge podpredsednice društva in bila tesna sodelavka predsednika, maja 2024 pa je sama prevzela vodenje društva. Ob predsedniški funkciji je ostala aktivna v sekciji za izlete in uredniškem odboru vsakoletne društvene publikacije Informator. Posebej pomemben je bil njen prispevek pri praznovanju 75-letnice Društva upokojencev Slovenska Bistrica. Sodelovala je pri pripravi jubilejnega zbornika in organizaciji svečane akademije, s katerima so obeležili dolgoletno delovanje društva. Seznam njenega dela je bil dolg, vanj pa je vložila nešteto ur svojega prostega časa.
Več kot dve desetletji je bila tudi pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez na območju Upravne enote Slovenska Bistrica. Številne pare je s toplimi besedami in občutkom za slovesnost pospremila ob enem najpomembnejših življenjskih trenutkov.
Pomemben del njenega ustvarjanja je bilo pisanje. Objavljala je prispevke v tedniku Panorama, sodelovala z Radiem Maribor, urejala šolski časopis ter pripravljala turistične zloženke, biltene in informatorje.
Za dolgoletno in predano delo je prejela številna priznanja, med njimi priznanje in zlato značko Zveze prijateljev mladine Slovenije, občinsko priznanje za delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter priznanji republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Leta 2002 je prejela svečano listino za prispevek k prometni varnosti.
Vida Lipoglav je bila učiteljica v najširšem pomenu besede. Znanja ni predajala le v učilnici, temveč tudi z zgledom, vztrajnostjo in pripravljenostjo pomagati. Povezovala je generacije, spodbujala izobraževanje ter vedno znova dokazovala, da je mogoče skupnost graditi s predanim delom in iskreno skrbjo za sočloveka.
V spominu bo ostala kot dejavna, srčna in odgovorna ženska, ki je svoje sposobnosti, znanje in neizmerno veliko prostega časa nesebično namenjala drugim.
