V Samostanu Studenice so v četrtek, 30. oktobra, odprli razstavo Studeniški samostan v luči obnovitvenih posegov, pripravljeno v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine. Letošnja tema DEKD, Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti, je tudi podnaslov razstave, ki predstavlja ključne posege v obnovo samostana od devetdesetih let do najnovejših del, zaključenih leta 2025.
Studeniški samostan je eden najpomembnejših sakralnih in kulturnih spomenikov v Sloveniji ter osrednji kulturni simbol občine Poljčane. Ustanovila ga je Sofija Rogaška v 13. stoletju, sprva kot špital s cerkvijo, ki ga je kasneje skupaj s sestro Rikardo Kunšperško razvila v ženski dominikanski samostan. Sestre so objekt skozi stoletja večkrat dograjevale in obnovile. Po razpustu samostana leta 1782 je kompleks prešel v posvetno rabo in do konca 20. stoletja služil stanovanjskim in gospodarskim namenom. Med letoma 1885 in 1949 so v njem delovale sestre magdalenke.
Razstavo Studeniški samostan v luči obnovitvenih posegov sta pripravili Alenka Zupan in dr. Simona Kostanjšek Brglez ob podpori Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Slovenskega konservatorskega društva, Zadruge Živo Gnezdo in podjetja Enertec. Projekt sta finančno omogočili Zadruga Živo Gnezdo in Občina Poljčane, podjetje Enertec pa je kot lastnik kompleksa zagotovilo tudi razstavni prostor in izvedbo. Dogodek je z glasbenim nastopom obogatila pevka Urška Kavkler.
V devetdesetih letih so v Studenicah obnovili močno poškodovano samostansko obzidje ter izvedli arheološka izkopavanja, ki so razkrila del prvotne zasnove in srednjeveške ostaline. Na prehodu v 21. stoletje so zaradi nevarnosti porušenja sledili nujni statični posegi in obnova ključnih delov kompleksa, pri katerih so odkrili gotske freske, srednjeveška okna in zazidane arkade. Leta 2018 in 2019 so obnovili fasade cerkve in razkrili baročne sgrafite ter ponovno odprli vhod v kripto. V okviru večletnih prenov je bila celovito obnovljena tudi upravna stavba, skupaj z odkritjem poznogotskih in baročnih gradbenih faz ter rekonstrukcijo klasicistične fasade iz leta 1844.
