V sredo, 22. januarja, je varuh človekovih pravic Peter Svetina obiskal občini Poljčane in Makole in v obeh v prostorih občine odprl Varuhov kotiček.
Varuhov kotiček občanom ponuja uporabne informacije o delu in poslanstvu Varuha človekovih pravic ter o kršenju in spoštovanju človekovih pravic. Na voljo so različne brošure z zbranimi informacijami, obrazci za oddajo pobud in navedeni kontakti. Po Sloveniji je postavljenih že več kot 100 takih kotičkov. »Ocenjujemo, da je odziv občanov na Varuhove kotičke zelo dober. Zaznavamo porast pobud, te pa so tudi bolj kakovostne. Tako da imamo zelo pozitivne izkušnje, s tem jaz sem zadovoljen, da sem v svojem mandatu s tem začel in da sem s tem ljudem približal delo varuha človekovih pravic. Ob tem se zahvaljujemo tudi občinam, ki so nam to umogočile in nam zagotovile prostor,« je povedal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
V pogovoru z županjo dr. Petro Vrhovnik sta pred odprtjem kotička ugotavljala, s kakšnimi težavami se soočajo v Poljčanah. »Izpostavili smo neodgovarjanje javnih institucij na našo pošto. Konkretno Ministrstva za naravne vire in prostor, že skoraj dve leti od njih, ne glede na kateri nivo pošljemo dopis, vprašanje ali karkoli, povezano s čistilno napravo, ne dobimo odgovora, niti odgovora na željo po sestanku. To se na zdi resnično nedopustno. Težavo imamo tudi z varnimi šolskimi potmi. Na občini smo naredili elaborat in ugotovili, da so naši otroci diskriminirani, saj v naši občini državne ceste ne omogočajo, da bi otroci šli do šole peš, nimamo ne pločnikov, ne kolesarskih pot, za katere je zadolžena država. Mi smo z njimi že dosegli dogovor, da bodo začeli gradnjo kolesarskih poti in varnih krožišč, a so nas v novem proračunu spet izločili. Tudi to problematiko bomo poskušali rešiti preko Varuha človekovih pravic. Tudi v manjših podeželskih občinah je treba zagotoviti varne šolske poti,« je povedala županja Petra Vrhovnik.
Marsikatera občina se srečuje s slabo odzivnostjo državnih organov in dolgotrajnim odločanjem. Varuh ob tem obžaluje, da se razmere ne spreminjajo ter poudaril pomen osebne odgovornosti vseh zaposlenih v javnih upravi, ki so v službi državljanov. Strinjala sta se, da izključevanje lokalnih skupnosti iz odločanja o njihovi razvojni prihodnosti ni smotrno in lahko pomeni kršenje pravic ljudi.
Govorila sta tudi o dostopnosti objektov za invalide, ki je lahko po varuhovih besedah problematično ne samo v dostopu do storitev, pač pa je lahko tudi ovira pri zaposlovanju invalidov na določena delovna mesta ali funkcije v institucijah in organih. Strinjala sta se, da je treba procese dostopnosti pohitriti in pri se pri izvajanju dostopnosti nasloniti tudi na sodobne tehnološke rešitve.
