Kdo ima lep jezik? — Tisti, ki se drži stilskih pravil, gotovo. Lepo torej piše in govori, kdor ne dela slovničnih in pravopisnih napak, ni nejasen in zapleten, ve, kaj besede pomenijo, pove, kar misli, na kratko in živahno, naslovniku primerno. V tem je vsa lepota jezika. (J. Toporišič)
Pri lektoriranju besedil pogosto naletim na neustrezno rabo veznika ki in oziralnega zaimka kateri.
Kaj o rabi povedo priročniki?
V skladu s Slovensko slovnico velja pravilo, da oziralni zaimek ki uporabljamo v vseh sklonih, kateri pa načeloma le:
- v zvezah s predlogi (Moški, o katerem sem ti pisala …),
- za izražanje svojilnosti/pripadnosti v rodilniku (Zaposleni, katerega naloge so znane),
- za izogibanje nejasnostim, dvoumnostim (Oče mojega sodelavca, kateri je zdaj v Kranju (če rečemo oče mojega sodelavca, ki je zdaj v Kranju, ni nujno jasno, na koga se ki nanaša — na očeta ali na sodelavca).
Načeloma je tako, da v običajnih besedilih večina bralcev zaznava neustrezno rabo besede kateri samo v imenovalniku in tožilniku.
Pri nas uporabljamo tehnologije, katere zagotavljajo optimalno proizvodnjo.
V rodilniku, dajalniku, mestniku in orodniku pa se pogosteje zaplete, saj se bralcem in tvorcem besedil pogosto zdita ustrezni obe različici.
Narobe: To je moški, kateri mi je všeč.
Prav: To je moški, ki mi je všeč.
Zaimek čigar, s katerim je prav tako moč izražati svojino, a izključno pri samosatalnikih moškega spola, ki zaznamujejo moško osebo.
Študent, čigar diplomska naloga je nagrajena.
V množini pa čigar ne moremo uporabiti:
Študenti, čigar diplomske naloge so nagrajene.
V tem primeru je pravilna oblika:
Študenti, katerih diplomske naloge so nagrajene.
Natalija Sinkovič
