V župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici je bil v ponedeljek, 3. novembra, velik dogodek – zgodovinski večer Zven listin časa, posvečen bogati preteklosti cerkve in njenega zvonika. Obiskovalci so spoznali zgodovino cerkvene arhitekture, prenove zvonika ter zanimive listine, ki so jih našli med obnovo. Prav tako so predstavili in podpisali novo listino, ki jo bodo ob zaključku obnove umestili v časovno kapsulo.
»Danes je velik dan za bistriško župnijo, saj smo predstavili vsebino dveh listin, ki so jih 17. septembra ob obnovitvenih delih mojstri našli v časovni kapsuli v vrhu zvoniku – eno iz leta 1867, drugo iz 1900, ko je bila končana gradnja zvonika,« je povedal župnik Jani Družovec. »Ko sem držal listini v rokah, sem začutil, kako majhen sem v primerjavi z zgodovino – kraj in čas nas presegata, za temi zidovi pa se skriva mnogo več, kot se zavedamo,« je dodal priljubljen bistriški župnik. »Gre za zelo dragocena in pomembna dokumenta časa, leta 1867 in 1900. Zlasti leto 1900 je pomembno zaznamovalo cerkev sv. Jerneja, saj je bila takrat zgrajena sedanja kapa zvonika, ki predstavlja tudi krono tega spomenika z večstoletno zgodovino,« je povedala dr. Simona Kostanjšek Brglez. Obe listini vsebujeta dragocene podatke o času. »Konkretno so v listinah osnovni podatki o dogajanju v župniji, tudi o ujmah, ki so prizadele župnijo in bližnjo okolico, podatki o cenah osnovnih dobrin, žita, kruha, vina in drugih živil. Omenjeni so tudi izvajalci obnove zvonika,« je povedala dr. Simona Kostanjšek Brglez, mag. Lilijana Urlep pa je predstavila prevod vsebine obeh listin, ki jih je napisal takratni odbor za obnovo.
Večer so sklenili s slavnostnim branjem in podpisom nove listine, ki bo shranjena ob prejšnjih dveh v časovni kapsuli. To bodo namestili v zvonik, ko bodo končana obnovitvena dela. »Tudi v njej sva želela s Simono zajeti čim več relevantnih podatkov, povezanih z našo župnijo, občino, Slovenijo in širom sveta, zajeti duh časa, tako da bodo tisti, ki jo bodo našli čez sto, dvesto ali več let našli, dobili edinstven pogled v zgodovinski trenutek leta 2025,« je povedal župnik Jani Družovec, ki je novo listino tudi v celoti prebral. Na začetku listine je kronogram v latinščini, katerega seštevek daje letnico 2025, in ga je sestavil zgodovinar in filolog dr. Aleš Maver. Listino so podpisali župnik Jani Družovec in umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez, ki sta listino tudi sestavila, generalni vikar Janez Lesnika, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar, gradbeni mojster in izvajalec gradbenih del Jože Rahle, krovec in klepar Zlatko Trčko, tesar Janez Ajd, mizar Uroš Lorenčak, sestra Marta Žalik in tajnik župnijskega sveta Primož Rajh.
Dogodek Zven listin časa, ki ga je popestrilo ubrano petje cerkvenega zbora Natanael, pa je bil priložnost, da se župljani in krajani poklonijo stoletjem zgodovine, ki se pišejo pod zvonikom sv. Jerneja – simbolom vere, skupnosti in kulturne dediščine Slovenske Bistrice.






Umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez je predstavila tudi širši zgodovinski pomen stavbe. Cerkev sv. Jerneja je bila po besedah dr. Kostanjšek Brglez zgrajena najpozneje v 13. stoletju, v virih pa je omenjena že leta 1240. V naslednjih stoletjih je bila večkrat povečana in prezidana, današnjo podobo pa je dobila v 18. stoletju, ko je bila poslikana in na novo opremljena. Sedanja oblika zvonika izvira s preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bil po načrtih graškega arhitekta Hansa Pascherja zgrajen njegov vrh z današnjo kapo. »Gradnjo novega zvonika je v 19. stoletju spodbujal tudi Anton Martin Slomšek, ki je s svojimi nagovori močno vplival na odločitev, da se cerkev obnovi,« je pojasnila umetnostna zgodovinarka.
Obnova 55 metrov visokega zvonika, ki velja za enega arhitekturnih simbolov mesta, je še v teku. Po besedah župnika Janija Družovca bodo zamenjali kamnito kritino, obnovili pločevinaste dele z bakrom, na novo uredili fasado, lesena okna in notranje stopnišče. Gre za zahteven projekt, vreden 450.000 evrov. »Žal na razpisu Ministrstva za kulturo nismo bili uspešni, zato obnovo financiramo sami – občina Slovenska Bistrica je prispevala 200.000 evrov, preostanek pa zagotavljamo s pomočjo župljanov, podjetnikov in drugih dobrotnikov,« je povedal župnik Jani Družovec in dodal, da bo obnova predvidoma končana do konca leta.
Dela izvajata Gradbeništvo Rahle in podjetje Monte iz Gladomesa, ki imata bogate izkušnje z obnovami sakralnih objektov.



























