12. avgust
Danes goduje AJDA
Ime Ajda je najlaže povezati z nazivom znane kulturne rastline iz družine žit ajda. Ime Ajda je k nam prišlo iz nemškogovorečih dežel, čeprav ga drugače zapisanega a isto izgovorjenega najdemo domala po vsem svetu . Ime, zapisano kot Aida ali Ayda, izhaja iz arabščine, kjer je povezano s pomeni »nagrada, darilo oz. korist«. V italijanščini, ki ne uporablja črke j, je ime Aida povezana s pojmom »veselje«. V japonščini se pojavlja kot priimek.
Ostale različice imena: Ajdina, Adelajda, Hajda, Hajdica, Hajdina, Aeeda, Aída, Aide, Aidee, Ade, Ayeda, Ayeeda, Ida, Ieeda, Ieta in Iyeeda.
12. avgust
SVETOVNI DAN MLADINE
Generalna skupščina je 17. decembra 1999 potrdila predlog svetovne konference ministrov, ki so odgovorni za mlade, da se 12. avgust razglasi za svetovni dan mladine. Na svetovni dan mladine se izpostavlja pomen težnje mladih po lastni identiteti in smislu ter po iskanju svojega prostora v svetu. Mladi, ki so polni energije in radovednosti, lahko pripomorejo k spremembi slabih družbenih odnosov in prekinejo krog nasilja ter diskriminacije, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
DUETI IZ OPER IN MUZIKALOV V BISTRIŠKEM GRADU
V okviru Starobistriških večerov kulture so v petek, 12. avgusta 2016, v Bistriškem gradu nastopili odlična pevca Petra Turk Rupreht in Sergej Rupreht ter mednarodno priznani saksofonist Oto Vrhovnik.
Petra in Sergej sta nastopila tudi v oddaji Slovenija ima talent, sicer pa vodita šolo petja Orfeus. Obiskovalci so lahko uživali ob duetih iz oper in muzikalov, manjkalo pa ni tudi popularne glasbe.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Tjaša Korošec
IZBOLJŠANA OSKRBA Z VODO
Do konca prihodnjega leta naj bi bili v občini Slovenska Bistrica zaključeni trije projekti
V občini Slovenska Bistrica so v okviru operacije Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje prijavili kar tri projekte v skupni vrednosti nekaj nad 8,6 milijona evrov, s katerimi bo zgrajenih za skoraj 32 kilometrov vodovodnega omrežja ter trije vodohrani s skupno kapaciteto nekaj nad štiri tisoč kubičnih metrov. Najprej bo namenu začel služiti dobrih 1,6 milijona evrov vredni cevovod Šmartno-Pokoše, ki bo v skupni dolžini nekaj nad 15 kilometrov že jeseni zagotavljal kakovostnejšo in predvsem zadostno oskrbo s pitno vodo prebivalcem tega dela Pohorja. Septembra prihodnje leto bodo zaključene na nekaj nad 1,8 milijona evrov ovrednotene investicije v vodohrane Črnec s kapaciteto tri tisoč kubičnih metrov, Velenik s tisoč kubičnih metrov velikim zalogovnikom in Bojtina z 250 kubičnih metrov prostornine. Le nekaj tednov kasneje pa naj bi bilo zgrajeno še nad 16,6 kilometra dolgo vodovodno omrežje med Šikolami in Slovensko Bistrico. “Za to okoli 5,1 milijona evrov vredno investicijo je bila pogodba z izvajalcem, podjetjem Nigrad iz Maribora, podpisana v drugi polovici maja, glede na 500-dnevni rok izvedbe pa bomo tudi to evropsko podprto naložbo zaključili pravočasno,” pravi direktor občinske uprave občine Slovenska Bistrica Branko Žnidar. “Naložbe v sklopu operacije Oskrba s pitno vodo so namreč v 85 odstotkih upravičenih stroškov sofinancirane iz kohezijskih sredstev, ki jih je treba počrpati do konca leta 2015.” Po fiasku s ptujskimi Nizkimi gradnjami, ki so, še preden jim je po “rumeni knjigi” uspelo pripraviti vso dokumentacijo, končale v stečaju, je občina Slovenska Bistrica še pri izboru drugih izvajalcev izgubila kar precej časa, saj se je ne nazadnje zaradi pritožb z razpisi kar dvakrat ukvarjala tudi Državna revizijska komisija. Z zaključkom investicij v infrastrukturo bo več kot 15.500 prebivalcem zagotovljena trajna kakovostna oskrba z zdravo pitno vodo v skladu s smernicami EU, kapacitete vodovodnega sistema pa bodo omogočale tudi nove priklope. “Računamo, da bomo z investicijami problem zagotavljanja zanesljive oskrbe s pitno vodo na tem območju rešili za vsaj 30 let,” pravi direktor občinske uprave Branko Žnidar, “s kakovostno oskrbo s pitno vodo pa bodo izboljšani tudi pogoji za nadaljnji gospodarski in turistični razvoj.” Z novozgrajenima vodovodnima povezavama bodo bistveno manjše tudi izgube v sistemu, ki zdaj znašajo okoli 30 odstotkov, saj bodo dotrajane cevi nadomeščene z novimi, trije novi vodohrani pa bodo kapacitete zalog v primerjavi z zdajšnjimi povečali za nad tri tisoč kubičnih metrov.
VIR: Tomaž Karat, Večer
ČEZ DVE LETI V MAKOLAH NOVA TELOVADNICA
Gradnja težko pričakovane telovadnice, kuhinje in jedilnice se bo začela prihodnji mesec
Podpisu pogodbe o gradnji telovadnice, jedilnice in kuhinje bo v Makolah v začetku septembra sledilo novo slavje: položili bodo temeljni kamen in začeli gradnjo. V pogodbi, ki sta jo podpisala makolska občina in gradbena družba Granit iz Slovenske Bistrice, je zapisana vrednost gradbenih del. Ta znaša 1,727 milijona evrov. Sicer pa je celotna naložba ocenjena na 2,5 milijona evrov. Kot je znano, se bo morala občina zadolžiti za 800.000 evrov, to vsoto pa bo iz proračuna možno izplačati v naslednjih osmih letih. V Makolah pričakujejo, da jim bo pri gradnji šolskega prostora pomagala tudi država, nekaj denarja je ministrstvo za šolstvo in šport že odobrilo, pol milijona pa naj bi jih v prihodnjem letu. Nova telovadnica bo sodobno opremljena, v njej bo dovolj prostora za učence Osnovne šole Anice Černejeve, bržkone pa jo bodo lahko uporabljali tudi športniki iz Makol in okoliških krajev. Tudi jedilnica in kuhinja bosta opremljeni, tako kot narekujejo standardi.
Nova telovadnica bo merila nad 400 kvadratnih metrov, dvakrat več pa kuhinja z jedilnico, pomožnimi prostori in vhodno avlo. V Makolah in v Granitu so prepričani, da lahko prvi del prizidka odprejo prihodnje šolsko leto, medtem ko bo telovadnica nared v zimskih počitnicah v letu 2010. Večina prebivalcev, zlasti pa učenci in učitelji, na novo pridobitev komaj čakajo. O njej so namreč začeli razmišljati že pred dobrim desetletjem, vendar v bivši občini Slovenska Bistrica ta naložba ni in in ni prišla na vrsto. V občini Makole v 13 vaseh živi 2020 ljudi, največ v občinskem središču, kjer se število prebivalcev še ni povzpelo čez 300. Med pomembne znamenitosti spada štatenberški dvorec, ki pa že dve desetletji nima sreče z oskrbniki niti lastniki gradu.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Takšen bo nov objekt makolske OŠ, v njem bodo telovadnica, jedilnica in šolska kuhinja (Večer)
ODZIVI STANOVALCEV SO RAZLIČNI, VEČINOMA POZITIVNI
KS Pohorski odred skoraj vsa sredstva namenila urejanju parkirišč – Načrt za investicijo, ki bo stala okrog 6 milijonov tolarjev, je pripravil Projektivni biro iz Maribora
Priprave krajevne skupnosti Pohorski odred Slovenska Bistrica za ureditev prepotrebnih parkirišč v bistriškem spalnem naselju med Partizansko, Tomšičevo in Prvomajsko ulico, kjer stanuje več kot dva tisoč prebivalcev, so se pričele že pred tremi leti. Dela, ki sicer potekajo po načrtu, vendar počasneje, kot so predvideli, ta teden prehajajo v zaključno fazo. Odzivi stanovalcev so različni, večinoma pozitivni.
Novogradnja že v osnovi ob blokovskem objektu predvideva parkirna mesta glede na število stanovanj. Kar pa ne velja za starejše stavbe. V Slovenski Bistrici se je problem parkirnih prostorov vlekel že nekaj let. Mnogi jekleni konjički so bili (pre)prosto na “divji paši”. Zaradi tega je bilo v zimskem času oteženo tudi pluženje cest. “Po večletnem zbiranju dokumentacije in dovoljenj smo v dogovoru s stanovalci letos končno zasnovali temelje parkirišč. Postavljeni so robniki, naslednje leto bo na vrsti asfaltiranje in polaganje tlakovcev. Posegov je bilo veliko, trudili smo se posekati čim manj dreves in ohraniti čim več zelenja,” je pojasnila Ana Ačko, predsednica KS Pohorski odred.
Načrt za investicijo, ki bo (brez asfalta) stala okrog šest milijonov tolarjev, je v sodelovanju z bistriškim občinskim oddelkom za okolje in prostor pripravil Projektni biro iz Maribora. Za izvajalca del je bil izbran cenovno najugodnejši ponudnik – domače podjetje GMK (Gradbena mehanizacija Kolar) iz Kovače vasi. KS – ta je v skupnem znesku okrog 13 milijonov tolarjev letno financirana izključno iz občinskega proračuna – je skoraj vsa sredstva namenila urejanju parkirnih prostorov. Letos nameravajo urediti in asfaltirati še parkirišče pri zdravstvenem domu.
Napake, ki so bile storjene v Šolski ulici, ko so z buldožerjem razrili prostor tik pod oknom, tako da bi avtomobile lahko postavili skoraj v stanovanje, so popravili in jame zasuli. Uspešno so rešili podoben primer v Prvomajski. Predpisi namreč predpisujejo vsaj dva do dva in pol metra oddaljenosti parkirišča od stanovanjskega objekta. Ačkova je dejala, da so razen negodovanja ob podiranju smrek v Tomšičevi ulici odzivi blokovskih Bistričanov pozitivni. Že konec tega meseca bo sredi naselja z gradnjo začel Spar. Urejena bo imel svoja parkirišča, dovoz bo iz Partizanske. Odprli ga bodo predvidoma še letos.
VIR: Nina Ambrož, Večer
Umrl je skladatelj in zborovodja MAKSO PIRNIK
Makso Pirnik se je rodil 28. avgusta 1902 na Prelogah (občina Slovenska Bistrica) in bil med tistimi Osterčevimi učenci, ki so ob učitelju spoznavali pomembnosti mladinskega petja pri nas. Predvojne čase je preživel v rudarskem Trbovlju, kjer je kmalu postal eden od najprizadevnejših zborovodij, ne le organizacijsko, temveč tudi programsko-idejno. Takšnega so poznali vsi v Društvu pevovodij mladinskih zborov, kjer je hkrati s svojimi tovariši − Osterčevimi učenci − polnil strani pesmaric za mladinske zbore.
Pirnik je bil vnet organizator, dober zborovodja in skladatelj ter programsko napreden glasbenik. Bil je pojem mladinskega glasbenega javljanja pri nas pred vojno in je poosebljal najnaprednejše dosežke na tem področju.
Pirnik in vsa njegova generacija je poleti in v zgodnji jeseni leta 1943 odšla v partizane in tam nadaljevala, kar so na mladinskem glasbenem polju dosegli v preteklih 30. letih. To njihovo delo je dalo neprecenljive rezultate. Dejstvo je, da nikjer v Evropi ni nihče ob eskalaciji fašističnega in nacističnega nasilja, ki je ohromilo tudi glasbeno ustvarjanje, ob takšnih pogojih glasbeno deloval in celo posegal na področje komornega muziciranja. Prav to pa se je zgodilo pri nas. V letih od 1943−45 je dvanajst skladateljev ustvarilo nad 50 samospevov. Ustvarjalen je bil Makso Pirnik tudi po vojni.
Makso Pirnik je umrl 12. avgusta 1993 v Šempetru pri Gorici. Pokopan je v Tolminu.
VIR: biografski-sb.si
BISTRIŠKI RITOZNOJČAN ŽE 0B POLOVICO PRIDELKA
V bistriškem Ritoznojčanu računajo, da jim je letošnja suša že odnesla polovico pridelka. »Štiristo hektarjev koruznih polj je suša prizadela tako močno, da bo pridelek polovičen, če ne bo dežja v dnevu ali dveh, bodo posledice dolgotrajnega sušnega obdobja še bolj katastrofalne. Podobne so razmere na 47 hektarjih, kjer rase sladkorna pesa. Zelo slabo kaže na 47 hektarjih jabolčnih nasadov, kjer se listje zvija, jabolka pa so začela prisilno zoreti in tudi odpadati. V vinogradništvu — imamo 200 hektarjev vinogradov — je najbolj prizadet renski rizling, pa tudi na drugih sortah se vsak dan bolj kaže vpliv suše,« je včeraj povedal v. d. direktorja Ritoznojčana v Slovenski Bistrici Venčeslav Falež.
V tem bistriškem kmetijskem podjetju pravijo, da so z razmerami seznanili pristojne v občini in republiki ter so prepričani, da bi prav republika kmetijskim proizvajalcem morala priskočiti
pa pomoč.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Vinogradi v Ritoznoju (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
BESEDE SO KOT VETER
Nič ne pomaga — besede kot veter, opozorila kot pozabljene obljube. Slab mesec je bil potreben, da je ob cesti Pragersko—Slovenska Bistrica pri odcepu proti Spodnji Polskavi nastalo tole črno odlagališče smeti. Popotnik pomisli, da v bistriški občini pač nimajo urejenega in organiziranega odlaganja smeti, pa ga imajo. Od tega je oddaljeno dobra dva kilometra.
Nekateri si zelo želijo, da bi nesnago preraslo grmovje, a je ne bo. Kmetijcem je namreč še smetišče odveč. Morda pa se bodo le-ti opogumili in z rodovitne zemlje pospravili ves papir, opeko, pralne stroje, sode idr.
VIR: zk, Večer
FOTO: B. Vugrinec
NUJNA ORDINACIJA NA ŠMARTNEM
Po podatkih, ki so jih zbrali za letno poročilo o delu zdravstvene službe in o zdravstvenem stanju prebivalstva v občini Slovenska Bistrica, so bila med občani te občine tudi lani obolenja dihal na prvem mestu, nato pa zvrstijo obolenja kosti in gibal, obolenja srca in ožilja, obolenja prebavi itd.
Za letos je zdravstveni dom predvidel več izboljšav v osnovni zdravstveni službi občine Slovenska Bistrica. V poročilu o delu zdravstvene službe in o zdravstvenem stanju prebivalstva v tej občini, ki ga je pripravil ZD Maribor za lansko leto, je zapisano, da mora Šmartno na Pohorju, ki leži odročno od Slovenske Bistrice in na katerega so navezani pohorski zaselki, majhne vasi in osamljene pohorske kmetije, še letos dobiti ordinacijo splošne medicine, ki bo sprejemala bolnike vsaj trikrat na teden.
»Rakova rana v zdravstveni službi je pomanjkanje prostorov v zdravstveni postaji v Slovenski Bistrici. Zaradi tega so enote utesnjene, ta utesnjenost pa že onemogoča normalno delo in nadaljnji razvoj strokovnih služb in ne dovoljuje, da bi se v Slovenski Bistrici uvedla kakršnakoli nova strokovna dejavnost,« je rečeno v poročilu zdravstvenega doma Maribor za bistriško občino.
Med nalogami. ki jih hoče ZD Maribor uresničiti še letos v prid zdravstvenemu varstvu v tej občini, so: strokovna nega bolnikov na domu, zaposlitev še več patronažnih sester, popoldanska ordinacija v Slovenski Bistrici, na vsak način zaposliti še vsaj tri zdravnike, da bi omogočili sedaj zaposlenim zdravnikom specializacijo iz ginekologije, pediatrije, medicine dela in dermatologije.
Najtežje v načrtih za razvoj zdravstva v bistriški občini pa je naložba za dograditev paviljona ob zdravstveni postaji. Zgradili naj bi ga v treh, štirih letih.
VIR: M. G., Večer
Rodil se je zborovodja MILAN MLAKAR
Milan Mlakar se je rodil 12. avgusta 1948 na Ptuju.
Srednjo šolo je končal v Mariboru. Glasbeni pouk je najprej poučeval na Osnovni šoli (OŠ) Voličina, kasneje pa na OŠ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. Bil je zborovodja mladinskega pevskega zbora te osnovne šole, ki je pod njegovim vodstvom dosegel zavidljivo raven. Službovanje je nadaljeval kot tajnik Samoupravne interesne kulturne skupnosti (SIKS) občine Slovenska Bistrica. V tem času je končal študij na oddelku za glasbeno vzgojo Pedagoške akademije (sedaj Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, op. ur.) v Mariboru.
Leta 1978 je začel poučevati v glasbeni šoli, leto dni kasneje pa je prevzel vodenje dislociranega oddelka Srednje glasbene in baletne šole (SGBŠ) Maribor v Slovenski Bistrici.
Bil je vodja zelo uspešnega moškega in dekliškega pevskega zbora Delavsko-prosvetnega društva (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica in okteta (LIO) iz Oplotnice.
V prostem času se je ukvarjal s fotografiranjem in razvijanjem fotografij ter izdelavo daljinsko vodenih jadralnih letal, motornih letal in helikopterjev.
Od leta 1991−2000 je SGBŠ Maribor, dislocirani oddelek Glasbena in baletna šola Slovenska Bistrica, prirejala koncerte za sklad Milana Mlakarja.
Milan Mlakar je umrl 29. avgusta 1991 v Mariboru, pokopan je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
DOSEDANJE IZGUBE NAŠE (avstro-ogrske, op. ur.) ARMADE
Listi poročajo: 12. avgusta 1914 je izšel prvi izkaz o izgubah naše armade, sledilo mu jih je odslej še 99, tako da imamo sedaj že 190 izkazov. Prvi iz kazi so obsegali le ranjence in mrtve iz prvih pred stražnik bojev na lastnem ozemlju, kasneje, ko so se vršile velike bitke, so pa izkazi postali seveda obsežnejši. Ker se morajo izkazi skrajno natančno voditi, poročajo vedno o izgubah v bojih, ki so se vršili približno že pred enim mesecem. Tudi se izkazi tičejo le padlih in ranjencev; o ujetnikih pričakaje armadno vodstvo poročil vedno šele od sovražnika, in le na
podlagi sovražnikovih podatkov se izkazujejo ujetniki. Kogar se ne najde ne med padlimi, ne med ranjene in tudi med ujetniki ni naveden, tega se označi kot pogrešanega. V prvih sto izkazih o izgubah je navedenih: prvih sto izkazih o izgubah je navedenih: Častnikov ranjenih 8980, mrtvih 2263, ujetih 628. Moštvo: 231.160 ranjenih, 40.827 padlih in 9502 ujeta. Skupaj 240.140 ranjenih, 43.090 padlih in 10.130 ujetih. Vseh izgub smo torej imeli do pred približno enim mesecem 293.360 mož, od katerih je velik del že davno zopet na fronti, drugi pa v kratkem lahko odidejo tjekaj. Ako primerjamo naše izgube – zlasti kar se tiče padlih in ujetih – s sovražnikovimi, potem se moramo z občudovanjem odkriti pred našim armadnim vodstvom, ki je z razmeroma tako majhnimi žrtvami prizadejalo sovražniku tako velike izgube.«
VIR: Straža
STRELJALI SO PROTI TOČI
Dne 12. avgusta nevihta na vshodni strani Pohorja pri Polskavi, oblaki so se premikali le do Ritoznoja, kjer so obstali, saj se je tam streljalo proti toči, ter se je toča vsula po polskavskih vinogradih, Ritoznoj pa je ostal brez toče. Neki lastnik vinograda v zadetih krajih g. N. iz Slov. Bistrice, ki poprej ni hotel verjeti, da bi streljanje kaj vplivalo na oblake, je priznal, da je tisti dan res bilo čudno videti, kako so se oblaki, ko so se bližali krajem, kjer se je streljalo, začeli mešati in vstavili. Letos je tudi ta gospod že postavil strelišče. Dne 22. avgusta, ko je potolklo v kozjanskem in brežkem okraju, smo odtod videli črne oblake na jugu, smo sicer streljali, pa bi ne bilo treba.
VIR: Mirko Munda, Zgornja Polskava in njena okolica, str. 247-248
Rodil duhovnik, nabožni pisec in prevajalec FRANC SERAFIN ŠEGULA
Franc Serafin Šegula se je rodil 12. avgusta 1860 v Moškanjcih.
Bogoslovje je študiral v Mariboru in Gradcu (Avstrija) do leta 1885, ko je bil posvečen.
Napisal je dva priročnika za cerkveno upravljanje in številne molitvenike in pridige, opisal je svoje potovanje po Palestini in Egiptu, objavljal polemične spise, povesti in krajša leposlovna besedila, pesnil in pisal knjižna poročila.
Leta 1913 je odšel v pokoj in se preselil na Pragersko. Srčno si je želel, da bi na Pragerskem zgradili cerkev, a mu spodnjepolskavski župnik ni hotel dati za to potrebnega soglasja.
Zadnja leta pred smrtjo je preživel v Mariboru.
Franc Serafin Šegula je umrl 15. maja 1938 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si