Danes goduje MATILDA
Ime Matilda izhaja iz nemškega imena Mathilde, ki ima različico Mechthild. Obe imeni razlagajo iz starovisokonemških besed math v pomenu »moč, sila« in hiltja v pomenu »boj«.
Ostale različice imena: Matilde, Mehtilda, Tilči, Tilčka, Tilda, Tilka.
PETRA MAJDIČ ZMAGA NA 30-KILOMETRSKI RAZDALJI V KLASIČNI TEHNIKI
14. marca leta 2009 je nekdanja slovenska smučarska tekačica Petra Majdič dosegla eno od največjih zmag v karieri. V zibelki tega športa, na Norveškem v Trondheimu, je slavila na kraljevski preizkušnji, 30-kilometrski razdalji v klasični tehniki.
Do takrat je Majdičeva zmagovala predvsem na šprintih, dobila pa je tudi eno desetkilometrsko preizkušnjo, a na najdaljši razdalji nikoli ni stala na vrhu zmagovalnega odra. Sredi tekme ni kazalo na velik uspeh slovenske tekačice. Zdelo se je, da je že v izgubljenem položaju, saj je za največjima tekmicama za skupno zmago Poljakinjo Justyno Kowalczyk in Finko Aino Kaiso Saarinen zaostajala že za več kot pol minute.
Na polovici je zgrešila boks za menjavo smuči in nadaljevala s “starimi”, medtem ko so si nasprotnice nadele sveže. A to ni ustavilo Majdičeve, ki je v zadnjih sedmih kilometrih stvari postavila na glavo. Štiri kilometre pred ciljem je bila pred njo le še Kowalczykova, a Poljakinja je kaj kmalu gledala v hrbet Slovenki, ta je švignila mimo nje in ciljno črto prečkala s skoraj 12 sekundami prednosti pred vso konkurenco.
TEKMOVANJE V RECITIRANJU ŠTEVILA PI
Pi je število, ki ga večinoma uporabljamo tako, da ga zaokrožimo na dve decimalki natančno, torej na 3,14. Datuma tekmovanja, 14. marec, je mednarodno znan kot dan pi. Na ta dan se je leta 1897 rodil tudi Albert Einstein. Tudi na 2. osnovni šoli učitelji matematike že vrsto let organizirajo tekmovanje v recitiranju števila pi. Moramo priznati, da imajo vsi tekmovalci precej dober spomnim, še posebej zmagovalka leta 2019, Andreja Komučar iz 6. b-razreda, ki je na pamet zrecitirala kar 212 decimalnih številk in krepko presegla lanskoletni rekord. Leta 2019 smo dobili tudi nov državni rekord v recitiranju števila pi, in sicer na 3333 decimalk natančno, ki ga je postavil Lev Rus, dijak konjiške gimnazije.
VIR in FOTO: Novinarski krožek 2. osnovne šole, Informator
AVTO SE JE PREVRAČAL, VOZNIK UMRL
Danes malo po 16. uri so bili mariborski policisti na telefonsko številko 113 obveščeni, da je v Frajhajmu, v občini Slovenska Bistrica, blizu hišne številke 98, neznanec z vozilom zapeljal po brežini in se telesno poškodoval. Na kraj so bili napoteni policisti in ugotovili so, da je 73-letni domačin vozil neregistriran osebni avtomobil po lokalni cesti v Frajhajmu. S ceste je zapeljal po brežini in nato v gozd, kjer se je vozilo okoli 20 metrov prevračalo in obstalo na strehi na gozdni cesti. Voznik, ki je bil v vozilu sam, je bil v nesreči hudo poškodovan. Reševalci so se na kraju trudili, da bi ga ohranili pri življenju, aktivirali so tudi helikopter nujne pomoči, vendar je moški še na kraju nesreče umrl.
VIR: čk, Večer
VENKU PRESTIŽNI ZLATI GRB SLOVENSKE BISTRICE
V športni dvorani v Slovenski Bistrici so v soboto, 14. marca 2015, gostili prvo tekmo letošnje mednarodne boksarske serije Grand Prix – 22. Zlati grb Slovenske mBistrice. Na tekmovanju, ki sta ga ob občinskem prazniku pripravila Boksarski klub Slovenska Bistrica in Sport Club Slovenija, je prestižno nagrado osvojil član Boksarskega kluba Slovenska Bistrica, večkratni državni prvak in reprezentant Aljaž Venko. Konjičan je v zadnji borbi večera že po prvi rundi primoral k predaji Nemca Afrima Johanesa, potem ko mu je počila arkada. Venku sta zlati grb izročila župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in direktor Grand Prixa Nani Matjašič. Sicer pa so gledalci videli osem zelo kakovostnih dvobojev.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Aleš Kolar
Umrla je umetnostna zgodovinarka ANDREJA VOLAVŠEK
Andreja Volavšek, umetnostna zgodovinarka in konzervatorka, se je rodila 16. februarja 1937 materi Mariji Vojskovič, pisateljici.
Nižjo gimnazijo je obiskovala v Slovenski Bistrici, nadaljevala šolanje na gimnaziji v Mariboru in diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po diplomi se je 1. avgusta 1964 zaposlila na Zavodu za spomeniško varstvo (kasneje zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZVKD) v Mariboru. Najprej je delovala kot dokumentaristka zavoda, zelo kmalu, leta 1965, pa je prevzela vodenje zavoda kot vršilka dolžnosti ravnateljice in nato leta 1969 na željo sodelavcev postala ravnateljica zavoda. Pri mariborskem zavodu je organizirala službo varovanja narave, ki je bila vzor za regionalno organiziranje varovanja v Sloveniji. V dokumentaciji je prva organizirala sistem dosjejev, zbirke listin, v katerih se zbira vsa dokumentacija o spomenikih. Prav tako je začela sistematično arhitektonsko dokumentirati spomenike.
Kljub ravnateljskemu delu so se vrstili konservatorski posegi v spomenike najvišje vrednosti, kot so bistriški grad, ž. c. v Vuzenici, rotunda na Muti, grad Štatenberg, restavracija stare ž. c. v Turnišču, restavracija in delna konservacija p. c. v Domanjševcih ter restavracija romarske cerkve Sv. treh kraljev pri Benediktu v Slovenskih goricah.
Imela je pomembno vlogo tudi pri obnovi kulturnih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica. Aktivno se je vključevala v vse posege, vezane na obnovo bistriškega gradu.
Upokojila se je 31. julija 1996.
Andreja Volavšek je umrla 14. marca 2010 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
IZREDNO, A NE SAMO ZARADI FORMATA
Dvanajst panoramskih fotografij je tudi tehnični podvig, pravi avtor – Razstava v počastitev občinskega praznika
V okviru praznika občine Slovenska Bistrica so v salonih bistriškega gradu odprli razstavo fotografij Petra Bradana. Avtor je razstavil dvanajst fotografij, panoram Slovenske Bistrice in okoliških krajev. V eni panorami je šest ali celo dvajset fotografij, najdaljša panoramska fotografija meri kar osem metrov, široka pa je 60 centimetrov.
Avtor je povedal, da je fotografiral lani. Veliko časa je porabil za montažo, kajti stiki fotografij so morali biti zelo natančni, prehodi narejeni tako, da ni opaziti svetlobnih ali kakšnih drugih nepravilnosti. Pri fotografiranju je uporabljal teleobjektiv, odločil se je za 50 milimetrskega in celo za 500 milimetrskega. Pri takšnem fotografiranju je pomembno obvladovanje tehnike in fotografske opreme. Saloni bistriškega gradu so primerni za fotografsko razstavo in Bradan je dodal, da je v Zavodu za kulturo naletel na velik posluh in razumevanje za razstavo svojih fotografskih del. Razstava bo še nekaj časa odprta, nanjo vabijo vse, predvsem pa poznavalce fotografije.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Peter Bradan pred svojo panoramsko fotografijo Slovenske Bistrice (Zdenko Kodrič)
14. marec 1994
LIPOV DREVORED, KJER SO VČASIH RASTLI TOPOLI
Pred časom podrte stare topole pri cerkvi sv. Jerneja bodo Bistričani zdaj nadomestili z mladimi lipami iz soboške vrtnarije
Stare topole, ki so rasli v drevoredu med cerkvijo sv. Jerneja in delom poti proti pokopališču, so Bistričani pred časom posekali, v naslednjih dneh pa bodo tam zasadili kakih 40 lip iz soboške vrtnarije. Akcijo zasaditve novega drevoreda vodi bistrška zveza kulturnih organizacij in kot je povedal Stane Gradišnik, bodo dela opravili v okviru javnih del, drevored pa celo podaljšali do doma kulture: »Posadili bomo 40 lip iz Murske Sobote, denar zanje bodo prispevali župnijski urad Slovenska Bistrica, domače komunalno podjetje in nekateri Bistričani, ki bodo plačali 6000 tolarjev za sadiko lipe. Imena vseh darovalcev bomo objavili v posebnem seznamu, da se bo vedelo, katerim meščanom je kaj do zelenega mesta.«
Lipov drevored naj bi v Slovenski Bistrici zasadili v štirinajstih dneh, primerno pa bodo uredili tudi okolico drevoreda.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Lipov drevored nekaj let po zasaditvi (Peter Bradan)
14. marec 1980
BISTRIŠKE NOVICE
400 nočitev
Slovenski Bistrici je hotel Planina kategorije D, v katere mje trenutno 15 sob, 6 pa jih obnavljajo. Sobe bodo opremili z novim pohištvom in uredili sanitarije. Februarja So imeli Okoli 400 nočitev, največ je bilo domačih tako imenovanih prehodnih gostov. Cena prenočitve je 123 dinarjev. Kot smo zvedeli, so v hotelu z obiskom zadovoljni. Gostov je dovolj poleti in pozimi.
Turistična ponudba
Pri bistriškem turističnem društvu so se že pred nekaj časa odločili, da bodo prodajali letalske vozovnice. V uradu na Trgu svobode smo zvedeli, da zelo dobro sodelujejo tudi z vsemi večjimi potovalnimi agencijami in tako organizirajo izlete po domovim in tujini. Prvi izlet bodo organizirali konec marca, in sicer v Celovec, kjer bo temovanje mladih gostincev. Leta 1979 je bilo med ljudmi največ zanimanja za potovanje po poteh AVNOJ. V teh dneh pa je že steklo povpraševanje za letni oddih.
Ritoznojčan
Takole imenuje nov bife pri mostu v Slovenski Bistnci. Nov gostinski lokal je lepo opremljen, pred dnevi ga je odprl Kmetijski kombinat. Posebno pozornost zbujajo rezbarije Rada Braučiča iz Ormoža.
Draga kava
Ko je ni bilo, smo se jezili, pravijo Bistričani, jezimo se sedaj, ko kava je. Zakaj? V hotelu Planina je včasih stala kava 9 dinarjev, tako je pisalo na ceniku, v resnici je pivec za kavo odštel 8 dinarjev. V začetku marca pa so se vsi dobri obeti o ceneni kavi porušili. Turška kava stane danes kar 12 dinarjev. kar pomeni 50-odstotno podražitev. Ne bi se jezili, če bi bil lokal visoke kategorije, toda ta je označena samo s črko D.
Gorelo je
Za tiste, ki tega ne vedo, naslednje: leta 1779 je Slovenska Bistrica pogorela do tal. Tako danes zaman brskamo po literaturi in iščemo kakšno staro, zares staro hišo, pročelje ali balkon. Ne najdemo ga. Le Gradišče, ki je tako imenovani vaški zametek mestnega jedra, sega v 12. stoletje in še nazaj. Iz istega obdobja je tudi grad, Smodniški stolp pa iz leta 1535. Po požaru je najstareša hiša na Trgu svobode 1 in sicer bidermajerskega sloga iz leta 1834.
Spet kopljejo
Pred dnevi so na križišču Trga svobode in Kolodvorske ulice spet zaropotali vrtalni stroji in zapele lopate. Avtobusni šoferji so ugotovili, da jim prenovljena cesta ne ustreza. Zavijanje na Trg svobode iz Kolodvorske ulice in obratno je preveč naporno in celo nevarno za pešce. Zato so se v Slovenski Bistrici odločili, da upoštevajo nasvet šoferjev ter pešcev in z razširitvijo cestišča “popravijo” konstrukcijsko napako. Kdor dela, se moti …
VIR: zk, Večer
VRTCA TUDI NA PRAGERSKEM IN V OPLOTNICI
Že v letu 1969 so v občini Slovenska Bistrica izdelali 4-letni progam za razvoj otroškega varstva. Vanj so vključene tudi investicije za gradnjo otroških vrtcev. Letos bodo končali obnovo otroškega vrtca v Slovenski Bistrici, ki so ga začeli obnavljati lani. Poleg tega predvideva program tudi gadnjo otroškovarstvenih ustanov za otroke na Pragerskem in v Oplotnici. Letos bodo pripravili vse potrebno, da bi gadnjo čimprej začeli.
Predvidevajo tudi razširitev bivalnega časa otrok v vrtcu v Slovenski Bistrici, kjer naj bi bili odslej otroci v varstvu ves dan. Poglavitna ovira pri uresničitvi tega načrta je neprimerna kuhinja; preuredili jo bodo tako, da bodo v njej lahko pripravljali popolna kosila za otroke iz vrtca in za bistriške šolarje.
VIR: jc, Večer
Rodil se je fotograf in čebelar PAVEL KLEČINA
Pavel Klečina se je rodil 14. marca 1943.
Poročen je bil z Jožico, rojeno Praks, hčerko bistriškega sodarja.
Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je v Slovenski Bistrici deloval kot fotograf. Svoj atelje je imel na Partizanski ulici in se je ukvarjal z ateljejsko fotografijo, poleg tega pa je veliko fotografiral tudi na terenu (poroke, rojstne dneve, birme, pogrebe …).
Od leta 1990 je tudi aktiven čebelar. Za potrebe Čebelarskega društva Slovenska Bistrica je zbiral članarine, vzorce medu, material … Kot fotograf in član upravnega odbora društva je beležil društveno zgodovino in je od leta 1996−2010 ustvaril obsežno zbirko društvenih fotografij. Leta 2003 je pridobil tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo čebelar.
Za svoje čebelarsko delo je prejel številna priznanja, med drugimi tudi odličji Antona Janše.
Pavel Klečina je umrl marca 2013 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je inženir in ljubiteljski igralec MARKO CVAHTE
Marko Cvahte se je rodil 14. marca 1942 na Zgornji Ložnici (Venčeslju) pri Slovenski Bistrici očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Vetrih.
Starša sta bila trgovca in gostilničarja med leti 1939−45. Trgovino sta prevzela od trgovca Marka Žitnika s Črešnjevca. V najemu sta imela hišo Franc Kos − Gostilna pri Črnem kosu na Zgornji Ložnici. Ložničani so trgovsko družino Cvahte radi sprejeli v svojo sredino, še posebej so cenili njihovo poštenost in njihov spoštljiv odnos do krajanov. Oče Anton se je tako navezal nanje, da je do svoje smrti gojil stike z Zgornjo Ložnico.
Leta 1945 se je družina Cvahte preselila v Slovensko Bistrico. Marko je tu obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, srednjo likovno šolo je obiskoval v Ljubljani, gradbeno fakulteto pa je zaključil v Mariboru.
Kot gradbeni inženir je sprva delal na Občini Slovenska Bistrica, kasneje se je osamosvojil in imel svoj projektni biro.
Z ženo Zoro Cvahte, rojeno Hameršak, sta si ustvarila družino s sinom Ramisom in hčerko Vaneso.
Zaradi velike ljubezni do igre je postal ljubiteljski igralec v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda v Slovenska Bistrica. Ustvaril je niz odličnih likov, npr. barona Naletela v ‘Matičku’; še posebej je slovel po monodramah: ‘Jurij Vodovnik’, ‘Janez Svetokriški’ in ‘Sokrat’, ki jih je ustvaril pod režiserskim vodstvom Branka Gombača. Predvsem z ‘Jurijem Vodovnikom’ in ‘Janezom Svetokriškim’ so ga spoznali tudi izven občinskih meja v vsem slovenskem prostoru. Bil je tudi enkraten in neponovljiv dedek Mraz.
Zaradi težav z zdravjem je moral opustiti igranje, ki ga je nadomeščal s pisanjem, da kasnejši rodovi ne bi pozabili tistega, kar se je nekoč dogajalo v Slovenski Bistrici.
Marko Cvahte je umrl 5. julija 2014 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodila se je defektologinja in ljubiteljska igralka ZORA CVAHTE
Zora Cvahte, rojena Hameršak, se je rodila 14. marca 1936 v Slovenski Bistrici očetu Janku in materi Milki. S starejšim bratom Alfonzom, ki je padel na ruski fronti med 2. svetovno vojno, je odraščala je v Slovenski Bistrici.
Poročena je bila s Markom Cvahtetom, s katerim sta si tukaj ustvarila družino s sinom Ramisom in hčerko Vaneso.
Kot defektologinja je bila do upokojitve zaposlena na Osnovni šoli Minke Namestnik Sonje v Slovenski Bistrici, kjer je ob rednem delu vodila še folklorno skupino, ki se je udeleževala folklornih srečanj za učence s prilagojenim programom oziroma s posebnimi potrebami.
Dobršen del življenja je bila aktivna v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica, kjer je v gledališki skupini odigrala nekaj (glavnih) vlog, zadnjo v Levstkovi Kastelki, v režiji Branka Gombača.
Tudi sicer je bila aktivna v kulturnem dogajanju mesta, predvsem na recitalih; v tem kontekstu je prijateljevala s Kristino Šega in Jankom Čarom.
Z možem Markom sta pela in muzicirala, gostila prijatelje, krojila je svoja oblačila, prosti čas pa je najraje izkoristila na morju, na otoku Pagu, v katerega sta se z Markom že zgodaj zaljubila ter za ta otok navdušila mnoge Bistričane. Njen hobi je bilo gobarjenje, napovedovanje prihodnosti iz kavne usedline in kart (kar je bila njena družinska tradicija, po materini strani, op. V. Cvahte), za pohodništvo po Pohorju pa je navdušila vso družino.
Zora Cvahte je umrla 20. januarja 2019 v Mariboru. Pokopana je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
GORELA JE BARAKA
Začekom meseca je nastal ogenj v Vernikovi baraki poleg Omerzove trgovine. Nevarnost je bila, da se ogenj razširi na sosednja poslopja, vendar se je posrečilo, ga pravočasno omejit. Kako je nastal ogenj, se ne ve. V baraki so spali delavci, vendar so še pravočasno ušli požaru.
VIR: Tabor
