15. oktober
Danes goduje TEREZIJA
Ime Terezija izhja iz latinskega in grškega imena Theresia. O izvoru obstaja več mnjenj. Nekateri ga povezujejo z grško besedo théra v pomenu besede »lov, plen, divjačina«. Drugi pa menijo, da je nastalo po imenu otoka Théra v Sporadih, tretji pa da je iz grške besede therésis v pomenu »obramba, zaščita«.
Slovenske različice imena: Bianca, Reza, Rezi, Rezica, Rezija, Rezika, Rezka, Terez, Tereza, Tereze, Terezika, Terezinka, Terezka, Tesa, Tesi, Treza, Trezika, Zina, Zinka.
15. oktober
SVETOVNI DAN KMETIC
Organizacija združenih narodov (OZN) od leta 2008 naprej 15. oktober obeležuje kot svetovni dan kmetic. V tem skuša pozornost širše javnost usmeriti na problematiko mladih žensk v kmetijstvu. Združeni narodi poudarjajo njihov prispevek h trajnostnemu kmetovanju, varni oskrbi s hrano in opozarjajo na njihovo pomembno vlogo pri zmanjševanju revščine na podeželju.
Umrl je učitelj in ravnatelj IVAN FERK
Ivan Ferk se je rodil 17. aprila 1936 v Šentjurju.
Na takratnem učiteljišču v Mariboru je dokončal šolanje za učitelja.
Prvo delovno mesto je opravljal kot ravnatelj in učitelj na OŠ Zgornja Ložnica. V tem času je spoznal bodočo ženo Silvo, rojeno Furman. V zakonu sta se jima rodili hčerki Tatjana in Manica. Leta 1966 je postal ravnatelj Vzgojnovarstvenega zavoda Slovenska Bistrica. V letih od 1980–84 je bil predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenska Bistrica. Po končanem mandatu se je vrnil v Vzgojnovarstveni zavod Slovenska Bistrica in ostal ravnatelj do upokojitve leta 1992.
Ferk Ivan je bil aktiven in dejaven na različnih področjih. Leta 1956 se je vključil v Avto-moto društvo (AMD) Slovenska Bistrica in aktivno sodeloval pri izgradnji doma AMD ter imel pomembno vlogo pri razvoju prometne varnosti na celotnem bistriškem območju. Posebno skrb je imel za mlade, približal je prometno varnost najmlajšim z začetki tekmovanja ‘Kaj veš o prometu’, pri katerem je sodeloval kot član komisije. Od leta 1968–82 je bil predsednik omenjenega društva in nato še 12 let podpredsednik. Dolga leta je deloval tudi na nivoju AMZS, v sekciji za šport.
Predsednik ribiške družine (RD) je bil med leti 1984–2003. V času njegovega predsedovanja je ribiška družina zgradila ribiške koče pri ribnikih na Videžu in na Pragerskem (oba občina Slovenska Bistrica) ter pri ribniku Jernejček (občina Slovenske Konjice). V času predsedovanja je v RD opravljal tudi druge funkcije, saj je bil en mandat predsednik Zveze ribiških družin (ZRD) Maribor in podpredsednik RDS. Za svoje več desetletno delovanje je prejel številna priznanja, odlikovanja ter najvišje priznanje Ribiške zveze Slovenije (RZS), plaketo Ivana Franketa. Za njegovo nesebično delo v RD Slovenska Bistrica so ga ribiči imenovali za časnega člana RD.
Bil je gojenec šole za rezervne oficirje nekdanje JLA. V vrstah teritorialne obrambe (TO) je bil že od samega začetka. Ivana Ferka so imenovali za komandanta Pohorskega odreda, največje operativne enote 79. območnega štaba TO Slovenska Bistrica. Njegovi napotki, medsebojno zaupanje in disciplinirana odgovornost so se pokazali v vojni pripravljenosti in usposobljenosti.
Že v začetku leta 1991 je bil Pohorski odred Teritorialne obrambe (POTO) s komandantom Ivanom Ferkom 1991 angažiran pri obrambi letališča Maribor in obrambi Učnega centra Pekre. Med pripadniki je imel veliko avtoriteto in skupaj z Andrejem Godcem sta pomirila odziv slovenskih vojakov pri varovanju Učnega centra Pekre.
Pod poveljstvom Ivana Ferka je POTO imel odločilno vlogo tudi v dogodkih in akcijah, ki so prispevale k uspehu zavzetja skladišča na Ložnici. Komandant Ivan je poudarjal: zaupati moramo ljudem in zdravemu kolektivu, saj smo to gradili 20 let. Zavzetje Ložnice je bila ena od prelomnic v osamosvojitveni vojni in komandantova teorija o uspehu se je, na našem področju, absolutno potrdila – Bitka je najuspešnejša, ko se dobi brez žrtev.
Ivan Ferk je umrl 15. oktobra 2022 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
15. oktober 2022
KUD ŠTEFANA ROMIHA PRAZNOVAL ČASTITLJIVIH 100
V soboto, 15. oktobra 2022, so v Kulturnem domu na Črešnjevcu pripravili slavnostno prireditev ob 100-letnici delovanja Kulturno-umetniškega društva Štefana Romiha.
Kulturna in prosvetna dejavnost imata v Krajevni skupnosti Črešnjevec zelo bogato in dolgoletno tradicijo. O tem pričajo pisni viri, predvsem cerkvena in šolska kronika, in tudi ustni viri. Prvi podatki o kulturni dejavnosti na Črešnjevcu segajo v začetek 20. stoletja, prvi zapis o dramski predstavi je iz leta 1910, dve leti zatem pa sta bila ustanovljena tamburaški zbor in bralno društvo. Za uradni začetek kulturno-prosvetnega delovanja na Črešnjevcu šteje leto 1920, ko je bilo ustanovljeno Bralno-prosvetno društvo Črešnjevec. »Na praznovanje smo se pripravljali že pred dvema letoma, takrat smo načrtovali, da bomo vsak mesec pripravili kakšno prireditev, a nas je ustavila epidemija covida-19, zato smo prireditev pripravili letos,« je povedal predsednik KUD-a Štefana Romiha Črešnjevec Franci Podgrajšek. »Za prihodnost društva se ni bati, saj imamo trenutno zelo dobro ekipo, tako v mešanem pevskem zboru, dramski in likovni sekciji, nekoliko manj so aktivni le v folklorni skupini. Moja velika želja pa je, da naše dejavnosti še razširimo, veliko imamo filmskega materiala, ki bi ga morali primerno obdelati in ga predstaviti javnosti,« poudarja predsednik Franci Podgrajšek.
Na prireditvi sta nastopila Mešani pevski zbor pod vodstvom Franje Kmetec in kvartet Alegria. Ob koncu so se spomnili tudi zaslužnih članov društva in jih nagradili s Kroniko KUD-a Štefana Romiha, ki so jo izdali ob tej priložnosti.
VIR: Natalija Sinkovič, Informator
FOTO: Informator
AKADEMIJA OB 60-LETNICI JUDO KLUBA IMPOL
Judo klub Impol letos praznuje 60-letnico delovanja. Častitljiv jubilej so obeležili v torek, 15. oktobra, v viteški dvorani Bistriškega gradu s slovesno akademijo, na kateri so podelili 80 priznanj. Izdali so tudi obsežen almanah, v katerem so predstavili delovanje kluba in svoje dosežke. Klub je bil ustanovljen leta 1959, ko so Franc Pliberšek, Jože Soršak, Ivan Brbre in Adi Greif razmišljali, kako bi znanje juda, ki so ga pridobivali pri mariborskem klubu Kovinar, uveljavili tudi v domačem kraju. Naleteli so na razumevanje aktiva Ljudske mladine tovarne Impol, takratni aktivist Jože Ajd pa je postal prvi predsednik kluba. V klubu so do danes vzgojili pet olimpijcev, ob pokojnem Stanku Topolčniku še Janeza Vidmajerja, Franca Očka, Filipa Leščaka in Matjaža Ceraja. Poleg tega so osvojili 16 ekipnih naslovov državnega prvaka v Sloveniji in tri v bivši Jugoslaviji, tretje mesto na evropskem pokalu pa je največji ekipni uspeh Impola.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BISTRIŠKA NOČ LJUBEZNI S SKUPINO NUDE
Klub študentov Slovenska Bistrica letos praznuje 25 letnico svojega delovanja. V ta namen bodo do konca leta pripravili kar 25 dogodkov oziroma projektov, med drugim v dveh delih Bistriško noč ljubezni. Prvo dejanje so izvedli v soboto, 15. oktobra, ko je v Mladinskem centru v Slovenski Bistrici nastopila skupina Nude.
Zaključili pa jo bodo 29. oktobra s »pred halloween« zabavo s skupino Manouche. Pridobljena finančna sredstva bodo namenili za dobrodelen sklad, ki bo podeljen na zaključni prireditvi 17. decembra, na vsakoletnem Stand up-u s Kluba študentov Slovenska Bistrica.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VARNOSTNI TESTI
V soboto, 15. oktobra, so lahko člani in nečlani AMD Slovenska Bistrica brezplačno opravili preventivni varnostni test pred zimo na avtomobilu. S pomočjo AMZS, tehnične baze iz Maribora, je teste opravljal Stanislav Horvat z električnim testerjem za nastavitev motorja in kontrolo vseh njegovih napak.
Tajnik društva AMD Slovenska Bistrica Avgust Vernik je povedal, da bodo naslednje leto organizirali teste pred sezono in po njej.
VIR IN FOTO: Dora Gjerkeš, Veče
ŠTATENBERG »PONUJA« UMETNINE
Ukradli enajst slik
»Takoj ko smo odnesli pete, se je zgodilo prav tisto, kar smo napovedovali in ugotavljali na sestanku predsedstva občinske kulturne skupnosti,« je krajo dragocene stenske ure in enajstih slik v olju iz prostorov Štatenberškega dvorca komentiral Zvone Potočnik, predsednik občinske skupščine kulturne skupnosti.
Predsedstvo se je v gradu sestalo prejšnji mesec in po ogledu gradu ugotovilo, da so poleg poškodovane vodovodne cevi v severni steni gradu, neočiščenih žlebov, zanemarjenega okolja in neočiščenih prostorov še slabo zavarovani podstrešni prostori, nič boljše pa ni s prostori v pritličju.
Na postaji milice Slovenska Bistrica smo zvedeli, da tatvino raziskuje oddelek milice v Poljčanah, kjer so že ugotovili, da so omenjene dragocenosti izginile med 17. in 20. septembrom. V tem času na gradu ni bilo nikogar. Sodeč po dejanju — storilec ali storilci so namreč nekaj slik in okvirov uničili v gradu, platna pa odnesli — gre za dobre ali dobrega poznavalca baročne in umetnosti.
»Zavoljo takega dejanja smo bistriški kulturni delavci skorajda prepričani, da ne gre za objestnost in vandalizem. Pričakujemo, da bodo storilce kmalu odkrili. Navsezadnje gre nacionalno škodo,« je menil strokovni sodelavec kulturne skupnosti Stane Gradišnik.
VIR: Z. Kodrič, Večer
FOTO: Pogled na dvorec Štatenberg (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
UREDITEV ULIC V SLOVENSKI BISTRICI
Pozimi blato in luže, poleti oblaki praku, taka je bila doslej podoba nekaterih bistriških ulic. Sedaj pa kaže, da bo nevzdržnega stanja kmalu konec.
V Slovenski Bistrici bodo asfaltirali nekaj mestnih ulic. Dela bodo izvedli v dveh etapah. Najprej bosta na vrsti Zagrad in cestni odcep proti pokopališču. Asfaltiranje bo predvidoma stalo 120.000 dinarjev. Od tega so občani s samoprispevkom zbrali več kot 20.000 dinarjev. Ostali denar so prispevale delovne organizacije.
Zatem bodo asfaltirali tudi makadamsko cestišče v Vošnjakovi ulici. Predvidevajo, da bodo cesto uredili takoj po dograditvi tamkajšnje nove trgovske hiše.
Poleg tega bodo odslej posvečali več pozornosti vzdrževanju zelenic in gojenju cvetja na hišnih oknih. Glavna bistriška ulica zbuja namreč kaj turoben videz, saj se sredi mesta na oknih košatijo prazni cvetlični zabojčki in zbodejo v oči vsakogar, ki potuje skozi Slovensko Bistrico.
VIR: N. J., Večer
ZGORNJEPOLSKAVSKO ŠOLO »PREVZAMEJO« NEMCI
Že aprila 1941 je prevzel vodstvo zgornjepolskavske šole komisarični šolski vodja Fridrich Gerl, ki pa ga je že 15. oktobra 1941 nasledil Gustav Karner. Poučevalo se je izključno v nemškem jeziku. Med okupacijo so na šoli poučevali: Hermina Weixler, Edith Kutschera, Willi Meier, Martha Beranek, Edvard Rak (Jugoslovan), Hertha Wochian, Jožefa Egger in več deklet iz taborišča RAD na Pragerskem.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 353
V SPOMIN ANI SERNEC
Ana Sernec, učiteljica v pokoju, je v visoki starosti 94 let zatisnila svoje trudne oči. Službovala je 35 let kot vestna in priljubljena učiteljica ter narodna vzgojiteljica v Slovenski Bistrici. Bila je članica za naš narod zaslužne Sernčeve rodbine. Kot izvrstna učiteljica je vzgajala mnoge generacije naše mladine, katera se je nje v poznejših letih spominjala z občudovanjem in hvaležnostjo.
Odlikovala se je tudi izven šole v narodnem delovanju. Tako jo že navaja dr. Josip Vošnjak v svojih »Spominih« kot hčer Sernčeve rodbine s pripombo, da je narodno delovala že leta 1868 ter tedaj pomagala pri diletantskih predstavah v čitalnici. Tudi v Mariboru je vneto sodelovala pri raznih prireditvah in tako odlično zmagala pri utrjevanju narodne zavesti in povzdigu njegove družabne kulture. Vsem, ki so jo poznali, bo vedno ostala v spominu kot svetel lik idealno čuteče in v tistih dobah narodne probuje še redke, samostojno delujoče slovenske žene.
VIR: Mariborski večernik Jutra
FANTOVSKA BITKA
V neki gostilni je bila veselica s plesom. Kakor se je zgodilo pogosto, so se fantje tudi na tej zabavi sporekli zaradi deklet. Iz prepira se je razvila prava bitka, v kateri so se ostro spoprijeli fantje iz več vasi. Ker so včasih menda čislali nože skoraj tako kot dekleta, brez žrtev ni šlo. /…/ »Do 22. ure je bilo vse mirno, kakšno uro prej pa so prišli na zabavo fantje iz sosednje Stražgonjce, zasedli nekaj miz pod kostanji pred hišo in naročili vino. Tudi stražgonjski fantje so se vedli popolnoma spodobno, dasi so imeli prejšnje čase hude spore s šikolskimi fanti.
Okoli 22. ure se je šikolski fant France Pepelnjak napotil domov. Ko je prišel iz gostilne, ga je neki stražgonski fant napadel, vendar pa sta se kmalu pobotala in se skupaj vrnila v krčmo, da zalijeta spravo. Ko je gostilničar ob 23. uri napovedal policijsko uro, so domači fantje vstali in šli iz sobe, nakar so jih fantje iz Stražgojncev napadli. V tem trušču je počil strel, ki je deloval kot signal. Takoj je počilo še več strelov in čez nekaj minut se je razvila bitka vsevprek. Bitka je trajala skoraj do 1. ure ponoči in ves ta čas so imeli mirni Šikolčani hudo uro, ker ni nihče upal iz hiše. Šli so na ‘bojišče’, kjer so našli več ranjencev, dočim so lažje ranjeni medtem že odnesli svoje rane domov. Šest ranjencev so morali prepeljati v bolnico. Lahko ranjenih je bilo približno 20 fantov iz Šikol in iz Stražgojncev. Ugotovljeno je, da so streljali iz vojaških in lovskih pušk; obilno pa so rabili tudi nože in kole. Govorice o strojnih puškah so izmišljene. Ob tretji uri zjutraj je prispel na ‘bojišče’ zdravnik dr. Klasinc iz Pragerskega, z njim pa tudi neki duhovnik.
Krivdo pripisujejo ljudje fantom iz Stražgojncev, ki so brez vzroka napadli domače fante. Med fanti obeh vasi je bilo staro sovraštvo radi uboja nekega Černovška; glavni vodja te fantovske bitke pa je bil bojda neki Fakin, ki si je domišljal, da ima vzroke za maščevanje.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 288
Rodil se je trgovec in poslanec mariborske oblastne skupščine SIMON BLATNIK
Simon Blatnik se je rodil 15. oktobra 1888 na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici.
Po končani osnovni šoli v domačem kraju je bil najprej trgovski vajenec v Radljah ob Dravi, kot trgovski pomočnik pa je delal v Poljčanah. Kasneje je kupil trgovino na Sladkem Vrhu, od koder se je leta 1919 preselil v Staro vas pri Velenju.
Takoj se je aktivno vključil v delovanje v lokalni skupnosti in hitro postal funkcionar velenjskega Sokola. Že pred vojno je politično deloval in bil kot član Slovenske ljudske stranke za okraj Slovenj Gradec leta 1927 izvoljen za poslanca prve mariborske oblastne skupščine. Sodeloval je tudi na zadnjih volitvah v narodno skupščino leta 1938, vendar ni bil izvoljen.
Osvobodilnemu gibanju se je pridružil takoj po okupatorjevem prihodu. Podpiral je prve borce in se udeleževal ilegalnih sestankov.
Nemci so ga zaprli že decembra 1941, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, vnovič pa so ga zaprli maja 1942.
Simon Blatnik je bil kot talec ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
15. oktober 1773
POKOPLJEJO UPRAVNIKA SOLNEGA URADA
15. oktobra 1773 so položili v Jernejevi kapeli Frančiška Ksaverja v kripto »105-letnega jubilanta, plemenitega Jožefa Leopolda Weismanna, nekdanjega upravnika bistriškega solnega urada«. Weismann je leta 1745, 77 let star, še imel s 45-letno ženo Marijo Barbaro sina Jurija Jožefa Leopolda. Njo so pokopali v kripto že zadnjega marca 1772.
VIR: Koropec, Jože: Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju, Zbornik občine Slovenska Bistrica II., 1990, str. 71
FOTO: Prva stran mrliške knjige župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica (matricula-anline.eu/sl/)
