Janko Predan se je rodil 16. julija 1942 v Slovenski Bistrici, očetu Ivanu in materi Kristini, rojeni Lichteneger. Oče je bil zavarovalni zastopnik in Maistrov borec, mati gostilničarka v nekoč znani kolodvorski gostilni Ferenčak. Imel je dva brata; Janka, ustreljenega v času NOB leta 1941 v Ljubljani in Franca, dvojčka, umrl je leta 2008.
Z ženo Majdo, rojeno Kurbus, ortopedagoginjo, sta poročena že 55 let. Imata dva otroka, hčer Tadejo (odvetnica) in Sina Primoža (arheolog).
Vrtec in osnovno šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, 1. gimnazijo v Mariboru in medicinsko fakulteto v Ljubljani. Na III. stopnji je diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu, smer javno zdravstvo.
10 let je delal kot splošni zdravnik; najprej na prvem delovnem mesto v Oplotnici in nato še sedem let v ZD Slovenska Bistrica. Leta 1977 je začel opravljati specializacijo iz psihiatrije za ZD Maribor in leta 1980 opravil specialistični izpit ter in postal vodja ambulante za alkoholizem in druge bolezni odvisnosti v Dispanzerju za psihohigieno ZD Maribor. Leta 1987 je bil imenovan za predstojnika oddelka za psihiatrijo Pohorski dvor Splošne bolnišnice Maribor. Predstojništvo je predčasno končal, ker je bil imenovan za direktorja ZD Slovenska Bistrica. Vodil ga je do leta 1992, ko je bil na listi Zelenih izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Pridobil je veliko znanja in izkušenj s področja politike, čeprav politik nikoli ni bil, vedno zdravnik.
Leta 1997 je dobil koncesijo za zasebno psihiatrično ambulanto v Slovenski Bistrici in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 2010.
Bil je edini psihiater v občini in tudi širše. Njegovo ožje področje dela so bile bolezni odvisnosti, še posebej alkoholna bolezen. Ustanovil je klube zdravljenih alkoholikov in s koterapevti vplival na zmanjšanje posledic alkoholne bolezni pri posamezniku in tudi v njegovi družini. Vodil je aktiv terapevtov zdravljenih alkoholikov v ZD Maribor.
Od leta 1977 je aktivno sodeloval v Rdečem križu kot predavatelj prve pomoči in bil 30 let predsednik Območnega združenja RKS Slovenska Bistrica. Leta 2001 je bil izvoljen za predsednika RKS, v obdobju po napakah v Rdečem križu. Bil je tudi član Glavnega odbora RKS (GO RKS) in predsednik komisije za krvodajalstvo pri GO RKS. Krvodajalstvu je posvečal posebno skrb. Prizadeval si je, da bi ostalo krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno in anonimno, kot odraz največje človekove solidarnosti. Ko je na kongresu o krvodajalstvu v Tokiu (Japonska) predstavil slovensko aktivno delo na področju krvodajalstva, so postali precej opazni, saj je npr. Kitajska delno sprejela naše metode dela.
Deloval je tudi na drugih socialnih področjih, tako v društvu Ozara Maribor, ki skrbi za bolnike z dolgotrajno izkušnjo z duševno boleznijo, pa v Fundaciji Nazaj na konja, ki se ukvarja s terapijo različnih bolezni s pomočjo konja, bil je član sveta Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Bil je tudi član občinskega sveta v Slovenski Bistrici. Strokovno je delal v različnih domovih za starostnike, tudi v Poljčanah.
O svojih izkušnjah je pisal v različne časopise, tako v Večer, Panoramo, Bistriške novice, Informator, sodeloval v oddajah radia Maribor in Ljubljana, pa tudi na televiziji.
Strokovno se je vse skozi izpopolnjeval. V Nemčiji si je pridobival znanje s področja dinamične psihiatrije, ki duševno bolezen jemlje celostno, v okolju, v katerem nastane. Sodeloval je tudi na slovenskih, evropskih in ameriških kongresih s področja psihiatrije.
Za svoje delo je prejel veliko priznanj.
Svoj mir vedno najde v lepem, še posebej v klasični glasbi z opero na čelu in slikarstvu, na drugi strani pa je zagrizen spremljevalec različnih športnih dogodkov.
Nikoli ni izgorel in vedno je bil kos stresu. Vedno je našel čas za počitek, tudi s pomočjo družine in prijateljev.
Njegovo delo je posvečeno ljudem, nikoli ni in ne bo pristal na nasilno prekinitev življenja in vedno ponavlja, da je ljubezen vodilo skozi življenje.

VIR: biografski-sb.si