2. avgust
Danes goduje ŠTEFKA
Ime Štefka je ženska različica moškega imena Štefan, ta pa izhaja iz latinskega imena Stephanus, le to pa iz grškega Stéfanos. To se povezuje z grškim izrazom stéfanos v pomenu »venec, krona«.
Ženske različice imena: Štefana, Štefanija, Štefka.
Moške različice imena: Istvan, Ištvan, Stefan, Stefano, Stepan, Stevan, Steven, Stevo, Stipan, Stipe, Stjepan, Štef, Štefek, Števan, Štefi, Štefko.
2. avgust
SVETOVNI DAN DOJENJA
2. avgusta obeležujemo Svetovni dan dojenja in spada v sklop svetovnega tedna dojenja, ki poteka pod geslom “Opolnomočimo starše, opolnomočimo dojenje.” Dojenje omogočajo politike, kot je plačan starševski dopust, odmor za dojenje, možnost ugodnega varstva otroka blizu materinega delovnega mesta. Takšne politike podpirajo tudi udeležbo mater na trgu dela, krepijo telesno in duševno zdravje mater, družinsko blaginjo in gospodarstvo, saj povečujejo zadrževanje zaposlenih, krepijo zadovoljstvo z delom in prinašajo manj odsotnosti z dela.
ČE BI RADI VRTNARILI
Na območju Urbanih vrtov v blokovskem naselju ob Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici si je mogoče pridelati nekaj lastne hrane. Občina je večino vrtov že oddala v najem, na voljo sta še dve visoki gredi, veliki približno 2,6 kvadratnega metra. Prijave sprejemajo na občini do 16. avgusta. Eno gospodinjstvo ima pravico do ene visoke grede. Vrtičke, skupno je tam 56 vrtov in 17 visokih gred, lahko za pet let najamejo tisti občani s stalnim prebivališčem v Slovenski Bistrici, ki nimajo v lasti primernega zemljišča za pridelavo vrtnin. Najemnina se bo plačevala letno, a cenika občinski svet še ni potrdil, saj za zdaj najemnine ni treba plačevati, pojasnjujejo na občini, ker je projekt sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Je pa treba plačati obratovalne in vzdrževalne stroške za vodo in odvoz smeti.
VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Urbani vrtovi v Slovenski Bistrici (Modest Motaln)
JOŽE STEGNE OSEBNO
68-letni Jože Stegne izvira iz Jurišne vasi pri Slovenski Bistrici in na svoje štajersko poreklo je, čeprav že dlje časa živi v Sežani, ponosen. Delavsko hranilnico je vodil na dokaj avtoritativen način, a je prav s to železno roko dosegel, da sta v hranilnici vladala red in disciplina, tudi pri odobravanju posojil. Kot slabost pa mu tisti, ki so imeli veliko opravka z njim, štejejo trmo, ki mu večkrat prepreči, da bi prisluhnil drugače mislečim, četudi so ali bi lahko bile njihove ideje boljše. Je poročen, ima dve hčeri, vnuka in dve vnukinji.
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je Stegne pridobil naziv doktorja veterinarske medicine in v času študija vodil Klub študentov občine Slovenska Bistrica. Leta 1973 se je zaposlil kot tržni inšpektor v Sežani. Nato je imel različne funkcije v politiki in v sindikatih, prav v ZSSS pa je bila Delavska hranilnica eden od njegovih poslovnih projektov in uspešno jo je nato vodil vse od leta 1990.
VIR: Damijan Toplak, Večer
FOTO: Jože Stegne (Večer)
Umrl je lokalni aktivist, ustanovitelj EMI-ja in župan ALOJZ VEZJAK
Alojz Vezjak se je rodil 6. oktobra 1926 v Poljčanah v družini z osmimi otroki očetu Francu in materi Antoniji.
Leta 1951 se je poročil z Angelo, rojeno Kovačič.
Kot izučeni elektroinštalaterski mojster je leta 1953 v Poljčanah na lastno pobudo ustanovil elektroinštalacijsko podjetje za proizvodnjo lestencev EMI in bil njegov direktor 10 let. Leta 1964 je kot direktor prevzel podjetje v razsulu ‒ Avtostrojni servis v Slovenski Bistrici ‒ in iz njega je po njegovi zaslugi nastalo uspešno podjetje Almont (kasneje se je kot obrat tovarne Impol primenovalo v Montal, nato pa kot samostojno podjetje nazaj v Almont, op. ur.).
Od leta 1967−90 je deloval kot samostojni obrtnik.
Med leti 1967−90 je sodeloval pri vseh pomembnejših investicijah v Poljčanah: pri gradnji blokov, pri obnovi tedanje, zdaj stare telovadnice, pri izgradnji bazena v Poljčanah, omrežja kabelske televizije, telefonskega omrežja v Krajevni skupnosti (KS) Poljčane. Posebej intenzivno je bilo njegovo delo takrat, ko je bil predsednik KS. S svojim delom je bistveno pripomogel k naglemu razvoju KS Poljčane, s tem pa tudi razvoju takratne še skupne občine Slovenska Bistrica. Neprecenljive so njegove zasluge pri izgradnji športne dvorane, knjižnice, adaptaciji stanovanj, javne razsvetljave, vodovoda, žarnega zidu na poljčanskem pokopališču, urejanja državnih in lokalnih cest. Bil je član odbora za izgradnjo gasilskega doma, dva mandata je bil predsednik komisije za komunalo pri KS Poljčane.
V mandatu 2002−06 je bil občinski svetnik in podžupan občine Slovenska Bistrica, od decembra 2004 pa je bil 3 mesece tudi njen župan.
Aktivno je deloval na področju lovstva in varovanja narave, za kar je prejel najvišja odlikovanja Lovske zveze Slovenije (LZS). 60 let je bil član Lovske družine (LD) Poljčane in istočasno 30 let član Lovske družine Makole.
Znan je bil tudi kot uspešen ljubiteljski vinogradnik.
Alojz Vezjak je umrl 2. avgusta 2012, pokopan je v Poljčanah.
VIR: biografski-sb.si
NA SPODNJI POLSKAVI PRAZNIČNO POLETJE
V začetku avgusta pridejo igralci, muzikantje in sto gasilcev iz vse Slovenije
Trinajsto Spodnjepolskavsko poletje bo ta teden spet povezalo društva in ljudi krajevne skupnosti Spodnja Polskava. Med 2. in 5. avgustom bo vas dobila novo podobo, oživel bo tudi oder pod kostanji na potoku Polskava. V četrtek, 2. avgusta, bo ob 18. uri na sporedu glasbeni oratorij. Nato bodo Mali Matički zaigrali predstavo Vike Šuštar Boj na zelenjavnem vrtu. Sledili bodo družabne igre, ustvarjalne delavnice in sladkanje s palačinkami. Petkov spored se bo začel ob 9. uri, in sicer s turnirjem v ruskem kegljanju Društva upokojencev Spodnja Polskava. Pričakujejo pet gostujočih društev in skupaj z domačini naj bi keglje podiralo 120 kegljačev. Ob 18. uri bo šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo okrog 60 šahistov iz različnih klubov. Ob 20. uri bo na odru pod kostanji zadonelo ubrano petje na srečanju pevskih zborov, ki poteka v organizaciji KUD moškega pevskega zbora Obrtnik Slovenska Bistrica – Polskava. Devet pevskih sestavov se bo predstavilo. Po koncertu bo vas zažarela v plamenih bakel. Gasilsko baklado bo spremljal gasilski pihalni orkester s Spodnje Polskave. Na čelu pa bo stara avtobrizgalna Stayer, ki letos šteje že 84 let. Na ogled bo tudi 120 let stara in še vedno delujoča protipožarna brizgalna na konjsko vprego. Novost letošnjega programa je pohod s Spodnje Polskave na Pokoše, kjer bodo društva s Pokoš pripravila pogostitev. Člani TD Kopriva so se tudi letos potrudili in pripravili razstavo Rože – spremljevalke našega življenja od rojstva do smrti. Otvoritev bo ob 19. uri v veliki sobi KS Spodnja Polskava. Zvečer bo odprto Gledališče pod kostanji, v njem bo ob 20. uri KUD Matiček premierno predstavil Krape, gledališko delo Antona Ingoliča v režiji Janka Brumca. Nedelja se bo začela s koncertom polskavske gasilske godbe na pihala in nadaljevala s slavnostno mašo v farni cerkvi sv. Štefana. Tudi letos bo državno tekmovanje v gasilski disciplini Fire Combat. To je tekmovalna disciplina, sestavljena iz gasilskega orodja in opreme, premagovanja ovir, uporabe vrvne tehnike, prenosa ponesrečenca, vlečenja cevovoda in gašenja. Pričakujejo 50 ekip in sto tekmovalcev iz vse Slovenije. Nastopili bodo tudi domačini, aktualna državna prvaka v kategoriji B Boštjan Bračič in Evgen Vintar pa seveda tudi druga letos zelo uspešna ekipa s Spodnje Polskave, Robert Kampl in Luka Završki, v kategoriji A.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
VOŠNJAKOVA KMALU, LESKOVARJEVA ŠE NE
Bistriško komunalno podjetje obnavlja kanalizacijo in vodovodno omrežje v središču Slovenske Bistrice. Ker sta Vošnjakova in Leskovarjeva ulica zaprti že dva meseca, so prebivalci središča slabe volje: onemogočen je krožni promet, težave imajo tudi pešci, da o tovornjakih, ki vozijo blago v bližnje trgovine, niti ne govorimo. V Komunali so povedali, da bodo prihodnji teden odprli Vošnjakovo ulico, konec avgusta pa še Leskovarjevo. Dela so se zavlekla zaradi slabega vremena, še dodajo v Komunali. Obe ulici bosta imeli novo vodovodno in kanalizacijsko omrežje, položili bodo še kabel za KTV in uredili ulično razsvetljavo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Vošnjakovo ulico v Slovenski Bistrici bodo odprli te dni (Zdenko Kodrič)
SAMI IZDELALI GASILSKI AVTO
2300 delovnih ur za kombinirano vozilo
Da se da marsikaj narediti z malo denarja pa veliko iznajdljivosti in delovne zagnanosti, so pred kratkim dokazali poljčanski gasilci. Sami so naredili gasilski avtomobil, potem ko je bilo jasno, da novega zaradi prazne blagajne (denar so porabili za gradnjo in opremljanje doma) ne bo mogoče kupiti.
In kako so se lotili tega dela? Pred tremi leti so kupili rabljen tovornjak TAM 5500. Poveljnik gasilcev Mirko Slatenšek je pripravil načrte za izdelavo, medtem pa je predsednik društva Milan Riegler v bližini Splita videl star gasilski avto TAM 5500. Solidarnost živi tudi med gasilci — ko so gasilci iz Kaštel- Šučurca zvedeli za samogradnjo, so jim odpisani gasilski avtomobil kar podarili. V Poljčanah so avtomobil razstavili in vse, kar je bilo uporabnega, popravili in vdelali v kupljeni tovornjak. Izdelali so cisterno, kupili ali dobili pa vse drugo, in predvsem lansko zimo je bila gasilska garaža priča prostovoljnemu delu.
Za izdelavo so gasilci porabili 2300 delovnih ur. Avto je opravil vse potrebne teste, svečano pa so ga predali v uporabo ob praznovanju stoletnice Gasilskega društva Poljčane. In kakšen avtomobil je nastal? Kombinirano vozilo s cisterno prostornine 4000 litrov in vgrajeno nizkotlačno črpalko, za gašenje so na razpolago še dve gumijasti cevi z navijalnikoma, vodni top in ves potrebni pribor za učinkovito uporabo vozila.
Neverjetno? Resnično!
VIR: (tv), Večer
FOTO: Avtomobil, ki ga poljčanski gasilci izdelali sami (Večer)
LETOVANJE OB MORJU
V delovni organizaciji Impol, Slovenska Bistrica, je zaposlenih nad 2000 delavcev. Za njihov oddih skrbi posebna komisija, ki je imela letos težko nalogo, saj se je za letovanje prijavilo kar 1500 zaposlenih in njihovih najožjih družinskih članov.
Delovna organizacija Impol ima v obmorskih letoviščih Červar pri Poreču, na Malem Lošinju in na Rabu trenutno 180 ležišč. Svoj počitniški dom ima tudi na bistriškkem Pohorju. Kljub temu da so si letos zagotovili 30 dodatnih ležiščna otoku Rabu, bodo le z veliko težavo zagotovili prostor vsem, ki bi radi letovali ob morju. Že več let organizirajo tudi zamenjavo ležišč z delovnimi organizacijami iz sosednjih občin.
Da bi v prihodnje kar največ zaposlenih lahko nemoteno letovalo v obmorskih krajih, so se v Impolu dogovorili, da bodo v okviru možnosti povečali nočitvene zmogljivosti na otoku Rabu in v počitniškem domu na Malem Lošinju.
VIR: V. H., Večer
V SLOVENSKI BISTRICI BODO SPET GRADILI
Trgovsko podjetje Planika gradi skupaj s stanovanjskim podjetjem v Slovenski Bistrici stanovanjsko poslovno zgradbo. Natečaja za oddajo del fasadnih aluminijskih izdelkov na tej zgradbi so se udeležili štirje ponudniki, med njimi Impol, Slovenska Bistrica, Monter, Poljčane, Kovinar, Maribor in privatni obrtnik Marinšek iz Slovenske Bistrice. Ponudeni znesek je močno kolebal, od najvišjega 139.132 do najnižjega 84.440 dinarjev. Ta znesek je ponudil Impol, Slov. Bistrica, in s tem prevzel gradnjo zgradbe.
VIR: N. J., Večer
MOTEL PRI VIDEŽU
Verjetno bodo začeli z gradnjo tega objekta že letos • V Šmartnem na Pohorju rekreacijski center
V občini Slovenska Bistrica posvečajo v zadnjem času veliko pozornost razvoju turizma. Gostinske in turistične organizacije in občinska skupščina imajo v načrtu gradnjo več novih objektov
Nekatere objekte, kot npr. grad Štetenberg, hotel Planina v Slvenski Bistrici in druge pa nameravajo obnoviti. Skupno bi potrebovali okrog 241 milijonov investicijskih sredstev. S tem bi v občini pridobili 146 ležišč.
Vsekakor najzanimivejša investicija je predvidena gradnja motela pri kraju Videž ob bodoči avtomobilski magistrali Maribor-Celje. Ta magistrala bo namreč potekala nekje ob železniški progi Maribor-Ljubljana. Lokacija novega motela je izredno dobra, saj bo stal na križišču ceste Slovenska Bistrica-Rogaška Slatina in nove magistrale. Ob motelu nameravajo zgraditi bencinsko črpalko in servisno delavnico za avtomobile.
Motel bo imel 5 do 6 eno- in dvoposteljnih sob, parkirni prostor, garaže in manjšo restavracijo. Za začetek gradnje tega turističnega objekta, ki bo verjetno vso sezono izrabljen, bi občina potrebovala letos okrog 15 milijonov dinarjev. Investitor tega objekta je zaprosil za kredit pri republiški gospodarski banki. Ta kredit bodo verjetno tudi dobili, saj je objekt izredno zanimiv tudi za doseganje deviznega prometa.
Zlasti za zeleni turizem nameravajo v občini Slovenska Bistrica urediti rekreacijski center v Šmartnem na Pohorju. Območje okrog tega kraja je zanimivo za lov in ribolov. V Šmartnem je mogoče z minimalnimi sredstvi preurediti zadružni dom v gostišče, ki bi imelo 30 ležišč.
Verjetno bodo preuredili na Visolah tudi bivšo Gruberjevo vilo. V tem objektu bi lahko prenočevali službeni gostje Impola iz Zgornje Bistrice in prehodni turisti.
VIR: M. M., Večer
VODNA ZADRUGA V SLOVENSKI BISTRICI
Pred dvema letoma so se začele priprave za ustanovitev Vodne zadruge v Slov. Bistrici, ki naj bi imela nalogo regulirati reko Ložnico in potok Bistrico. Prav pridnemu, iz lastnega nagiba javnemu delavcu g. Maleju Mirku se je po truda polnem delu posrečilo spraviti vse priprave v pravi tek. Vsi kraji ob omenjenih vodah trpe radi stalnih povodnji in na zamočvirjenju. Reči se mora, da so se izkazali posebno kmečki ljudje s pripravljenostjo za izsušitev, in to po pravici, kajti okoli 150 ha zamočvirjene zemlje bi se z regulacijo spremenilo v produktivno in kmetijstvu donosno zemljo. Z regulacijo se je že za čelo, in sicer pri izlivu Ložnice v Dravinjo v makolski župniji. Koliko bo delo stalo, se še ne more reči, vsekakor pa nad 10 milijonov din. Prizadeti kmetje so volj ni z lastnim delom odslužiti delež zadruge, katerega jim določi nadrejena oblast v zvezi z njenimi prispevki. Vsi delavci, ki so zaposleni pri regulaciji, so torej člani Vodne zadruge. Želeti je, da bi članstvo na ta način naraščalo, zato se naj dela z delavci na dve skupini, to je 14 dni eni, 14 dni pa drugi, kar je prvotno tudi bilo določeno. S tem bi se nudila možnost zaslužka najširšim krogom domačega prebivalstva, deleži, oziroma število članstva zadruge bi pa narastlo, kar je v splošno korist priporočati. Nedomačini se ne sprejemajo na delo in to iz razloga, ker so delavci člani zadruge, katere delež odplačujejo z delom. Kr. banska uprava je za začetek dala 90.000 din. Narodnemu po slancu Kobanu in senatorju Schaubachu se je pa posrečilo, da sta izposlovala od gradbenega ministra dr. Kreka nadaljnjih 200.000 din, kar je nakazano v izplačilo, tako da se delo lahko nemoteno nadaljuje. Hvale vredno in lepo je, da se priza deti kmetovalci ne pritožujejo, pa čeprav se marsikatera parcela zmanjša ali pa preseka. V tem so lahko Makolčani marsikomu v zgled, saj so s tem pokazali lepo zavednost in enotnost. Izvesti se namerava še komasacija zemljišč. Trajalo bo nekaj let, preden bo delo končano, toda led je prebit in začetek storjen, prebivalstvo pa prosi še božjega blagoslova za svoje delo. S tem je storjen prvi začetek zadružne regulacije rek in potokov v bivši mariborski oblasti, ki je dokazal obenem lepo sodelovanje med ljudstvom in oblastmi. Ljudstvo je dalo pobudo in začetek, samo se žrtvuje z delom in ustvarja tako prihodnjim rodovom boljšo bodočnost.
VIR: Slovenski gospodar
POŽAR NA SPODNJI POLSKAVI
Dan pred spodnjepolskavskim proščenjem, 2. avgusta 1862, je zagorelo v bližini župnišča, pri Filipu Samasturju. Zaradi hude suše se je ogenj razširil bliskovito in v nekaj minutah zajel tudi Samasturjevo ter župnijsko gospodarsko poslopje, ki sta pogoreli do temeljev. V župnijskem gospodarskem poslopju tudi osem prašičev, žitna zaloga, živinska krma, drva, vozovi in orodje. V veliki nevarnosti sta bila tudi cerkev in župnišče, a so domačini uspeli ogenj na teh dveh poslopjih pogasiti. Med tem požarom sta popolnoma pogorela tudi hiša in gospodarsko poslopje Samasturjevega soseda Franca Bergleza.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 148
Rodil se je arhitekt FRITZ FRIEDRIGER
Fritz Friedriger se je rodil 2. avgusta 1859 v Sighișoari v Transilvaniji (Romunija). V rodnem mestu se je izučil za gradbenega mojstra in kasneje diplomiral na dunajski akademiji pri profesorju Theophilu von Hansnu, enem izmed najpomembnejših arhitektov slovitega dunajskega Ringa. Svojo kariero je začel v Budimpešti, kjer je sodeloval pri izgradnji mesta. Od tam se je leta 1894 kot prvi akademsko izobraženi arhitekt preselil v Maribor in še istega leta ustanovil stavbno podjetje; sprva v sodelovanju z arhitektom Robertom Schmidtom, leta 1910 pa še v družabništvu z mlajšim kolegom Maxom Czeikejem. Koncesijo za opravljanje stavbne obrti v Mariboru je pridobil leta 1897.
Med Friedrigerjevo delo v Slovenski Bistrici sodi stavba župnišča (zdajšnji Zavod sv. Jerneja − vrtec Blaže in Nežica) iz leta 1910. Glede na značilnosti in podobnosti z ostalimi njegovimi deli bi lahko sklepali, da je pripravil tudi načrte za nekdanjo Cesarja Franca Jožefa jubilejno hranilnico, sedaj Dom svobode in kinodvorana, na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici.
Zaradi bližajoče se vojne in številnih nesoglasji z mariborskimi mestnimi oblastmi je začela njegova ustvarjalna moč usihati. Leta 1920 je prodal svojo mariborsko vilo Transilvanijo in se skupaj z družino preselil v Gradec (Avstrija), kjer je še istega leta sezidal svojo zadnjo hišo.
Fritz Friedriger je umrl 3. februarja 1922 v Gradcu.
VIR: biografski-sb.si
