20. avgust
Danes goduje BERNARD
Ime Bernard izhaja iz nemškega imena Bernhard, ki ga razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed bero, bern »medved« in hart »močan, drzen«.
Moške različice imena: Bernard, Bernardi, Bernardin, Bernardo, Bernahard, Berni, Berno, Beno, Bernd.
Ženska različica imena: Bernarda.
20. avgust
MARTIN STREL PREPLAVA DONAVO OD IZVIRA DO IZLIVA
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju, 20. avgusta 2000, po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig – kot prvi na svetu je preplaval Donavo. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen.
ZABAVALI SO JIH POSKOČNI
Ob 150-letnem jubileju PGD Slovenska Bistrica je bilo še posebno veselo
V soboto, 20. avgusta 2022, je po dveh letih premora zaradi epidemije covida, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Slovenska Bistrica, ki je leta 2022 praznovalo častitljivo 150-letnico delovanja, pripravilo gasilsko veselico. Začeli so ob 20. uri na prizorišču med zgradbo Crouzeta in grajskim parkom, pod šotorom, torej ob vsakem vremenu. Obiskovalci so se zavrteli ob zvokih članov ansambla Poskočni, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo. Pripravili so še bogat srečelov. Predsednik PGD Slovenska Bistrica Janko Mlakar je povedal, da so na prireditev povabili vse sponzorje in donatorje, ki jih podpirajo v njihovi panogi in ob tem jubileju. “Vabimo vse občanke in občane, da se po dveh letih sprostijo in podružijo ob našem jubileju ter ob zvokih domačega ansambla. Ne se šparat,” je vabil predsednik Mlakar. Oktobra bodo za PGD Slovenska Bistrica ob jubileju še trije pomembni dogodki: 20. oktobra pripravljajo svečano akademijo ob 150. obletnici, 21. oktobra bodo pripravili večjo gasilsko vajo v Slovenski Bistrici, 22. oktobra pa parado in krst nove avtolestve.
VIR: Irena Brdnik, Štajerc
FOTO: Na gasilsko veselico so vabili tudi s plakati (PGD Slovenska Bistrica))
DELAVNICA ZDRAVO HUJŠANJE
Center za krepitev zdravja pri Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica pripravlja delavnico Zdravo hujšanje. “V delavnico se vključujejo različni poklicni profili; diplomirana medicinska sestra, dietetičarka, fizioterapevtka in psihologinja. Na ta način vam lažje pomagamo pridobiti znanje in veščine za spreminjanje življenjskega sloga, prehranskih in gibalnih navad ter samopodobe,” pojasnjuje Silvija Lunder, vodja Centra za krepitev zdravja. Skupina se srečuje enkrat tedensko, skupno pa štiri mesece. Srečanje je sestavljeno iz pogovora in predavanja na izbrano temo ter vodene telesne aktivnosti. Delavnica se bo začela v septembra, potekala pa bo v dopoldanskem in popoldanskem času. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 041/68 22 88 ali elektronskem naslovu ckz@zd-sb.si.
VIR: TomažAjd, Štejer’c
FOTO: Delavnica vključuje tudi gibanje v naravi (Center za krepitev zdravja Slovenska Bistrica)
Umrl je teolog, arhivist in zborovodja MARIJAN GERDELJ
Marijan Gerdelj se je rodil 14. aprila 1948 v Vinarju v občini Slovenska Bistrica.
Osnovno šolo je obiskoval na Prihovi (takrat je spadala še v občino Slovenska Bistrica) in v Slovenskih Konjicah, gimnazijo pa leta 1967 v Mariboru. Teologijo je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in v Mariboru, kjer je leta 1996 diplomiral in leta 1978 opravil tudi izpit iz arhivistike.
Leta 1972 je služboval je v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, od leta 1972−74 v Domu učencev Maribor Tezno, leta 1974 na Ljubljanski banki v Slovenj Gradcu, med leti 1974−93 kot arhivar v Železarni Ravne in od 1993−2001 v ravenski enoti Pokrajinskega arhiva Maribor.
Kot zborovodja je vodil več pevskih zborov, pel pa je tudi pri moškem pevskem zboru ‘Foltej Hartman’ iz Pliberka.
Kot arhivist in raziskovalec z dolgoletnimi izkušnjami je svetoval v podjetjih in ustanovah pri urejanju dokumentarnega in pisnega gradiva.
Pisal je pesmi, prozo, bil raziskovalec, urednik in družbeni kritik. Sodeloval je tudi v uredniškem odboru Biografskega leksikona občine Prevalje.
Marijan Gerdej je umrl 20. avgusta 2020 na Dolgi Brdi (občina Prevalje).
VIR: biografski-sb.si
RAZSTAVA DEL DRUŠTVA KID MAJOLIKA IZ SLOVENSKE BISTRICE
V knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica so 20. avgusta 2018 odprli razstavo del društva KID Majolika iz Slovenske Bistrice. K zgodbi o bistrških domačijah nekoč sodi tudi glinena posoda. V društvu KID Majolika iz Slovenske Bistrice so glinenim izdelkom v sodobni preobleki vdahnili tradicijo in domačnost. Razstava sodi v sklop spremljevalnih dogodkov 22. Podob bistriških domačij.
VIR IN FOTO: Knjižnica Josipa Vošnjaka
PGD SLOVENSKA BISTRICA ZNOVA GOSTILO TEKMOVANJE V REŠEVALNI AKCIJI IN VESELICO
Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica je v soboto, 20. avgusta 2016, organiziralo gasilsko tekmovanje Rescue race – Firefigher in veselico. Tekmovanje v celoviti reševalni akciji je potekalo na poligonu pred telovadnico v Slovenski Bistrici. Gre za zelo zahtevno tekmovanje, za katerega so potrebni fizična in psihična pripravljenost, znanje in pogum.
V različnih kategorijah se je pomerilo 22 ekip iz vse Slovenije. Najbolj se je izkazalo Prostovoljno gasilsko društvo Videž, ki je zmagalo v kategoriji mešanih ekip in v tekmovanju moških ekip A, skupaj s Slovensko Bistrico pa so slavili še pri moških ekipah B in ženskah ter v skupinskem tekmovanju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
PRI PUŠNIKU IZJEMNA ZBIRKA MOTOCIKLOV
Slovenska Bistrica ima zasebni muzej motorjev, njegov lastnik želi zbirko preseliti v bistriški grad, sprašuje se, ali mu bo podvig uspel
Pod Jožefom v Slovenski Bistrici stanuje Franc Pušnik. Na njegovi hiši vzbuja pozornost tabla z napisom Muzej motornih koles. In res, ko človek vstopi v veliko pritlično poslopje, se prepriča, da je v posebnem prostoru. Nekdanji motociklistični prvak, avtomehanik in lastnik avtomobilskega servisa je v nekaj desetletjih zbral toliko poguma in denarja, da je ustvaril zbirko, v kateri je 42 izbranih motociklov. Posebno mesto v Pušnikovi neprecenljivi zbirki imajo Puchovi in Tomosovi motorji, lastnik je ponosen tudi na ducatije, binellije in beemveje. Najstarejši je NSU OSL 250 iz leta 1936, izjemen pa je motor Norton Mank iz leta 1959. Teh motorjev se razveseli vsak zbiratelj in poznavalec. Menda je na svetu le okrog 15 primerkov, in ko se Pušnik z njim pojavi v Avstriji ali Nemčiji, sta z motorjem v središču pozornosti. Sicer pa je v njegovi zbirki kompletna Puchova motociklistična proizvodnja, obsega osem motorjev.
Na obisku kitajski veleposlanik
Pušnikov motociklistični muzej je pred nekaj dnevi obiskal kitajski veleposlanik Zhi Zhaolina s soprogo. Prinesel mu je knjigo z motoristično vsebino in v njo napisal posvetilo. “Pohvalil je mojo zbirko in jo razglasil za edinstveno,” je povedal Pušnik.
“Ko je veleposlanik odšel, sem spet začel razmišljati o svoji zbirki. Zelo si želim, da bi jo sprejel bistriški grad. Zbirka motorjev bi lahko bila del stalne grajske zbirke. Navezal sem stike z lastniki bistriškega gradu. Attemsov vnuk je v pogovoru namignil, da bi lahko motocikli svoj prostor našli v grajski pristavi. Tam že deluje klub Clasic, v njem pa delajo ljudje, ki se ukvarjajo s starodobnimi vozili. Predstavljam si, da bi v pristavi uredili zbirko, jo pokazali ljudem, urediti bi morali tudi park in lokal, ki bi bil v znamenju motociklizma. Skupaj z nekdanjim motorističnim asom Mladenom Čeričem iz Slovenske Bistrice bi dobili prijetno in dokaj zaokroženo motoristično središče. In Čerič bi bržkone v zbirko dal tudi svoje štiri motorje, s katerimi je dirkal in osvajal državne naslove,” je še rekel Pušnik.
V delavnici deset ur na dan
Ko je razkazal še svojo novo spominsko sobo, v njej so Tomosov dirkalnik D5 iz leta 1961, pokali, oblačila, spominki in knjige, je bilo jasno, da je zbirka zelo bogata in da bi morala bistriška občina in zavod za kulturo s pomočjo ministrstva za kulturo čim prej obravnavati Pušnikovo ponudbo.
“Vse motorje in pokale sem pripravljen odstopiti, seveda pod določenimi lastniškimi pogoji. Želim samo to, da bi se edinstvena zbirka motorjev ohranila skozi več rodov,” je opozoril 73-letni zbiratelj in dodal, da vsak dan odpira vrata svojemu muzeju, največ gneče je v soboto. Kljub letom je Pušnik še vedno aktiven, v delavnici preživi deset ur na dan; vsak motor gre namreč skozi njegove roke, nekatere obnavlja celo nekaj let, nadomestne dele pa išče po svetovnem spletu.
VIR IN FOTO: Zdenko Kodrič, Večer
OVADILI PREDSEDNIKA IN ČLANA UPRAVE IMPOLA
Zaradi naveze Impol-Upimol naj bi bila ena najuspešnejših gospodarskih družb na Slovenskem Impol oškodovana za več kot 34 milijonov evrov
20. avgusta 2007 so v Impolu pripravili novinarsko konferenco
Zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic so tukajšnji kriminalisti ovadili predsednika uprave delniške družbe z območja Slovenske Bistrice. Ta naj bi v sodelovanju z direktorjem zasebnega podjetja več let del poslov prenašal na (vzporedno) podjetje, posledično pa je bila delniška družba, neuradno gre za bistriški Impol, po podatkih policistov oškodovana za več kakor 34 milijonov evrov.
Kot je povedal Boris Bajec, načelnik urada direktorja na mariborski policijski upravi, naj bi ovadeni predsednik uprave v obdobju od leta 1998 do leta 2006 z namenom, da družbi povzroči veliko premoženjsko škodo, sklenil več pogodb z zasebno družbo in nanjo prenesel določene poslovne funkcije. V isti zadevi so po Bajčevih besedah zaradi zlorabe položaja ovadili tudi direktorja te zasebne gospodarske družbe, ki je podpisoval pogodbe o sodelovanju z delniško družbo, v kateri je član uprave. S sodelovanjem s predsednikom uprave je odločilno prispeval k izvršitvi kaznivih dejanj, ki so delniški družbi povzročila za prek 34 milijonov evrov škode. Ker naj bi predsednik uprave ter član uprave in hkrati direktor zasebne družbe kazniva dejanja izvršila v imenu in na račun slednje, so kriminalisti ovadbo napisali še zoper to družbo.
Za katero delniško družbo gre, Boris Bajec ni želel razkriti. Po naših neuradnih podatkih pa je to slovenjebistriški Impol, čigar predsednik uprave je Jernej Čokl. Član uprave, ki so ga prav tako ovadili, naj bi bil Vladimir Leskovar, sicer tudi direktor podjetja Upimol 2000. Jernej Čokl, predsednik uprave Impola, je potrdil, da sta ovadbi spisani zanj in Vlada Leskovarja, člana uprave Impola in direktorja družbe Upimol ter dodal: »Ko sem pred časom prejel obvestilo, sem seveda hotel vedeti, česa sem ovaden, odgovorili pa so mi, da prekoračitve pooblastil. Doslej mi še nihče ni pojasnil, kakšnih in katerih. Kriminalisti so pregledovali poslovanje med Impolom in Upimolom, ki je v lasti 17 menedžerjev Impola. Trdim, da je v poslovanju med obema družbama vse zakonito, očitno pa je do ovadbe prišlo na pobudo enega od sindikatov, ki delujejo v naši družbi.« Upimol ima v lasti 2,5 odstotka Impola, delež Jerneja Čokla pa v lastništvu Upimola pa je 15-odstoten.
VIR: Miha Rubin, Danilo Utenkar, Delo
PRVE GASILSKE IGRE
Člani prostovoljnega gasilskega društva Laporje pri Slovenski Bistrici so 20. avgusta 1989 ob 14. uri pripravili prve gasilske igre z osrednjim dogodkom curkometom. Tekmovanje je bilo za prehodni pokal, kar potrjuje, da si prireditelji želijo takšne igre ohraniti tudi v prihodnjih letih.
Gasilci se ob tekmovalnih dosežkih lahko pohvalijo tudi kot nosilci mnogih drugih aktivnosti v domačem kraju.
VIR: (vh), Večer
OPUSTOŠENIH 380 HEKTARJEV
Zadnje neurje tudi območju občine Slovenska Bistrica ni prizaneslo. Iz poročila o nastali škodi je moč razbrati, da je vodna ujma opustošila okoli 380 hektarjev kmetijskih površin in ponekod uničila hmeljišča, koruzna polja in sladkorno peso. V kmetijstvu je za okoli 19 milijonov dinarjev škode. Zaradi tega bo letošnji družbeni proizvod v občini manjši za 3,77 odstotka kar pa pomeni, da bistriška občina ne more uveljaviti zahtevka za nadomestilo škode iz republiške solidarnosti. Toda kmetom vseeno ne bo treba plačati davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, prispevkov za zdravstveno zavarovanje in starostnega zavarovanja.
Povodenj je poškodovala tudi več cest, bankin in kanalov (največ v pohorskih krajevnih skupnostih) in je škoda ocenjena na več kot 5 milijonov dinarjev. Ko bodo oceno škode opravili še gozdarji, bo škoda v bistriški občini zagotovo še večja.
VIR: Z. K. Večer
DOPUSTNIŠKA GASILSKA JUNAKA
Tudi predsednik in podpredsednik občinske skupščine Slovenska Bistrica Miro Kolenko ter Branko Vasa sta bila med tistimi brezštevilnimi Slovenci, ki so si v teh poletnih dneh privoščili pošten oddih ob morju. To seveda ni nič posebnega, pač pa ni od muh novica, da sta bila Bistričana na počitnicah prava junaka.
Jadranska Obala se je zaradi vročine spremenila v pravi peklenski kotel, v katerem zelo pogosto prihaja tudi do gozdnih požarov. Pri Lantareni poleg Poreča, kjer sta bistriški župan in podžupan nabirala novih moči za jesenske dneve, je tudi prišlo do takega požara. Med drugim se je vnel gozdič, v katerem so stale avtomobilske prikolice — počitniške potujoče hišice. V eni Izmed njih je mirno spala češkoslovaška letoviščarka, čeprav se je okoli razplamtelo pravo ognjeno morje. Prva sta jo odhitela reševati Bistričana in jo tudi rešila.
Prav gotovo bi v Slovenski Bistrici lahko razmislili, ali ju ne kaže imenovati za častna člana bistriške občinske gasilske zveze.
VIR: -jc, Večer
FOTO: Miroslav Kolenko (levo) in Branko Vasa (biografski-sb.si)
BLAGOSLOVILI SO NOVE DRAGOCENOSTI
Sredi julija ponoči so roparji vdrli v cerkev sv. Trojice na Zgornji Polskavi, na silo odprli tabernakelj in ukradli iz njega edini kelih in monštranco, hostije pa raztresli po oltarju.
Ne le župnik, tudi farani so bili zaradi tega bogoskrunstva ogorčeni in močno prizadeti. Čez nekaj dni so šli cerkvena ključarja Franc Kolar ter Anton Vrečko in kovač Polde Šlosar po župniji nabirat prostovoljne prispevke za nakup ukradenih cerkvenih dragocenosti, Martin Kelhar pa je zbral denar za nov pod v zakristiji. V treh tednih so nabrali dovolj veliko vsoto, da so lahko kupili vse ukradene dragocenosti, ki so jih blagoslovili v cerkvi svete Trojice 20. avgusta. Iz župnišča jih je v cerkev prineslo dvanajst mladih botrov in botric. Tako veličastne in množične slovesnosti Zgornja Polskava že dolgo ni doživela. Ljudje so peli in hkrati jokali, ker »je bil Bog zopet v njihovi cerkvi in med njimi«.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 140
NE DOBIŠ ROBE
Ako prideš v katerokoli trgovino tukaj kaj kupit, gotovo niti desete robe ne dobiš, češ, da nimajo Posebno se to zgodi vedno nam kmetom, če pridemo kupovat z denarjem, namesto z jajci ali z mastjo. Brez jajc že niti tobaka ne dobimo v trafikah. Zato se ne moremo dovolj načuditi, ko skoro vsak teden slišimo, kako si bistriški trgovci — kupujejo posestva in hiše, kljub temu, da nimajo ničesar več na prodaj in to celo tisti, ki so še pred vojsko na niti viseli s svojim premoženjem. Odkod torej jemljejo denar? — To uganko nam je razrešila novica, ki se je ta teden raznesla po Slov. Bistrici: Nek tukajšnji trgovec je bil obsojen radi draženja na 1000 K (brez zapora), ker je prodajal kar po vagonih na pol gnila in stolčena jabolka kot prvovrstno namizno sadje, seveda po visokih cenah. Gospod urednik, ne bomo Vam kratili dragocenega prostora z mislimi, ki nam vstajajo ob tem nezaslišanem izrabljanju žalostnega vojnega časa. Če si kmet shrani svoje žito, ki si ga je s krvavimi žulji pridelal, zato da bi lahko preživel svojo rodbino in imel nato spomladi potrebno seme, pa dobi takoj po 14 dni zapora, če si je shranil par kilogramov zrnja več, kot so mu slučajno predpisali na glavarstvu. Pri takih razmerah se potem seveda ni čuditi, če postanejo izvestni ljudje kar čez noč bogataši.
VIR: Straža
