23. julij
Danes goduje BRIGITA
Ime Brigita je prišlo k nam verjetno preko nemškega imena Brigitta to pa iz staroirskega Brigit, Brigida, Brida. Prvotni pomen imena Brigit nekateri povezujejo s keltsko besedo bryd »vzpetina, višina«, drugi pa s keltsko besedo brigh »moč, sila«. Nemci pa jo razlagajo iz starovisokonemščine v pomenu besede »bleščeča, krasna, znamenita, sijajna«.
Ostale različice imena: Breda, Brigida, Brigit, Brigite, Brigitica, Brita, Brigitka, Brižita, Gita, Gitica, Bri.
23. julij 1919
JUGOSLOVANSKA VLADA UZAKONI USTANOVITEV UNIVERZE V LJUBLJANI
Na 15. seji Vseučiliške komisije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), 5. julija 1919, je bilo sporočeno, da je ministrski svet Kraljevine SHS že razpravljal o ustanovitvi univerze v Ljubljani, da pa so imeli velike zadržke glede ustanovitve medicinske fakultete. Predsednik komisije dr. Majaron je zato odšel v Beograd in ministru pojasnil nujno potrebo po medicinski fakulteti. Minister je razlago sprejel in predlagal, da bi zakon o univerzi v Ljubljani določal veljavnost beograjskega statuta tudi za ljubljansko univerzo, dokler ne bo ljubljanski univerzitetni svet predložil drugega.
23. julija 1919 je regent podpisal Zakon o Univerzi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je izšel v Službenih novinah mesec dni za tem. S tem je bila formalno ustanovljena prva slovenska univerza, ki jo je sestavljalo pet fakultet: filozofska, pravna, teološka, tehniška in medicinska.Na 15. seji Vseučiliške komisije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), 5. julija 1919, je bilo sporočeno, da je ministrski svet Kraljevine SHS že razpravljal o ustanovitvi univerze v Ljubljani, da pa so imeli velike zadržke glede ustanovitve medicinske fakultete. Predsednik komisije dr. Majaron je zato odšel v Beograd in ministru pojasnil nujno potrebo po medicinski fakulteti. Minister je razlago sprejel in predlagal, da bi zakon o univerzi v Ljubljani določal veljavnost beograjskega statuta tudi za ljubljansko univerzo, dokler ne bo ljubljanski univerzitetni svet predložil drugega.
23. julija 1919 je regent podpisal Zakon o Univerzi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki je izšel v Službenih novinah mesec dni za tem. S tem je bila formalno ustanovljena prva slovenska univerza, ki jo je sestavljalo pet fakultet: filozofska, pravna, teološka, tehniška in medicinska.
GRADNJA KANALIZACIJE SE LAHKO ZAČNE
Ena večjih naložb na območju slovenjebistriške občine bo investicija v komunalo
Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim izdalo odločbo o sofinanciranju gradnje kanalizacijskega sistema na Zgornji Polskavi. Občina Slovenska Bistrica je takoj objavila razpis za izbiro izvajalca del, vso dokumentacijo je namreč že imela pripravljeno.
Čakali dolgih osem let
Projekt vključuje dograditev kanalizacijskega sistema v aglomeraciji Zgornja Polskava, in sicer gradnjo sekundarnega kanalizacijskega sistema za Zgornjo Polskavo v skupni dolžini 18.832 metrov, od tega je 17.233 metrov gravitacijskih in 1599 metrov tlačnih odsekov, devet črpališč in 1876 metrov padavinskih kanalov. Krajani Zgornje Polskave ter deloma naselij Bukovec, Gabernik in Pokoše bodo tako po osmih letih le dočakali začetek gradnje težko pričakovanega kanalizacijskega sistema.
Kar 13-milijonska investicija
“Z investicijo bo 98,31 odstotka celotne obremenitve aglomeracije priključeno na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in ustreznega čiščenja odpadnih voda, preostali del aglomeracije pa bo priključen na ustrezne individualne rešitve – male komunalne čistilne naprave,” pojasnjuje Branko Žnidar, direktor slovenjebistriške občinske uprave. Ena večjih naložb v občini Slovenska Bistrici je vredna 13 milijonov evrov. Dobrih pet milijonov in 900 tisoč evrov je evropskih sredstev, ministrstvo za okolje in prostor prispeva nekaj manj kot poldrugi milijon evrov, preostalih 5,65 milijona evrov pa bo občina zagotovila v občinskem proračunu. Rok za oddajo ponudb za izbiro izvajalca del je 30. julij. Če ne bo revizij, bodo izvajalca del izbrali v začetku septembra letos, po načrtih pa naj bi dela končali v slabih dveh letih.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Zgornja Polskava (Tomaž Ajd)
JUBILEJNI KRAJEVNI PRAZNIK NA KEBLJU
Na Keblju svoj praznik obeležujejo na Marjetino nedeljo. Letošnji, že 20. krajevni in farni praznik so obeležili v nedeljo, 23. julija 2017. Prireditev so začeli s sveto mašo in procesijo, ki sta ju vodila čadramski župnik, Davorin Vreča, in domači duhovnik, Jože Gerič. Slovesnost so nadaljevali pod prireditvenim šotorom. V kulturnem programu so nastopili domači oktet, harmonikarja Vito Senič in Mitja Podlesnik ter recitatorki Nika Leva in Mateja Leva. Predsednik krajevne skupnosti Kebelj, Jože Turner, je predstavil številne pridobitve v minulem obdobju. Spomnil je na razvitje zastave in grba pred dvajsetimi leti in na dosežke gasilcev na tekmovanjih. Kebeljčanom je čestital tudi dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica. Sledila je podelitev najvišjega priznanja krajanov, grba Keblja; tokrat ga je prejela Cvetka Hajšek za svoje dolgoletno delo v krajevni skupnosti in v društvih. Dogajanje so zaključili z nastopoma ansambla Saša Avsenika s folkloristi iz Toronta in ansambla Smeh.
VIR: Informator
FOTO: Marjan Mally
POŽIGALEC JE SPET NA DELU
Po lanskih požigih, ko je poleti zagorelo na petih kmetijah, je včeraj zgodaj zjutraj zaradi tuje krivde zagorel kozolec družine Kavkler v Hošnici
Ni ga bilo krajana, ki bi ob novici, da je včeraj okoli enih zjutraj izbruhnil ogenj v 160 kvadratnih metrov velikem starinskem lesenem kozolcu v Hošnici (občina Slovenska Bistrica), reagiral kako drugače kot z mislijo, da je bil na delu požigalec. Policijsko sporočilo o požaru je potrdilo, da imajo prav. Tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl je o prvih ugotovitvah kriminalistične preiskave zapisal: “Vse kaže na to, da je bil požar podtaknjen.” Ker gre za zdaj za neznanega storilca, policija morebitne očividce prosi za pomoč, zato vse, ki bi karkoli vedeli o požaru, pozivajo, naj pokličejo na številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Po prvih ocenah je storilec povzročil za okoli 50.000 evrov škode, družina Kavkler, ki ima kozolec v lasti, pa meni, da je škoda še hujša. Pogorel je do tal, imel je novo kritino, v njem so hranili 300 kock otave in 30 bal sena, požar je uničil tudi vse traktorske priključke, oldtimerja starejše izdelave, traktorja, ki ju ima družina, sta ostala cela po naključju, to noč sta bila namreč izjemoma parkirana drugje. Ognjeni zublji so Kavklerjeve prizadeli že drugič, prvič jim je kozolec do tal zgorel leta 1982, zaradi udara strele. Jože Kavkler starejši je takrat od moškega iz Poljčan kupil kozolec. Razstavili so ga, očistil so sleherno desko in ga postavili na svojem dvorišču v Hošnici, majhnem zaselku nedaleč od Laporja pri Slovenski Bistrici. Koliko je star kozolec, nihče ne ve natančno, a domačini pravijo, da najmanj sto let, zato je razumljivo, da je za družino Kavkler neprecenljiv. Pa vendar vrsto let niso pomislili na to, da bi ga zavarovali. Lansko poletje, ko so kriminalisti v Laporju in okolici preiskovali več zaporednih požigov, pa se je družina zbala za lastnino in je objekte zavarovala. Kdo je bil na delu, se Kavklerjevim ne sanja, saj so prepričani, da nimajo sovražnikov. Vaščane je strah, da gre za isto osebo (ali več njih), ki je v njihovih krajih ogenj večkrat podtaknila že lani. Strašno hudo je bilo pri 80-letni Martini Sagadin, prizor na tamkajšnji požar je med domačini še kako živ. Streha 450 kvadratnih metrov velikega poslopja se je sesula, pod njo sta povsem zgorela puhalnik in nakladalnik za seno, dodobra je bil uničen tudi traktor. Poslopje, ki se je držalo stanovanjske hiše, je zagorelo, ko je Sagadinova že spala, življenje ji je rešil bližnji sosed. Policija storilca še ni našla, prav tako še vedno ni jasno, kdo je iskro zanetil pri Kašlovih. Na njihovi domačiji v Laporju je do tal zgorel hlev, s kravami, telički in psom vred.
VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Kozolec v Hošnici je gorel že drugič, tokrat zaradi požigalca, pred 33 leti pa je vanj udarila strela (PU Maribor)
OSEM OLIMPIJCEV
Iz bistriških športnih klubov bo na letošnje olimpijske igre odpotovalo osem tekmovalcev, trenerjev in sodnik: atleta Miran Vodovnik in Damjan Sitar, judoist Matjaž Ceraj in paraolimpijec Franc Pinter, trenerji Marjan Štimec, Lado Mesarič in Filip Leščak ter sodnik Franc Očko. Nekateri med njimi že imajo izkušnje z olimpijskih prizorišč, še posebej Leščak, Očko in Pinter, Vodovnik in Štimec pa sta pred štirimi leti iz Aten “prinesla” olimpijski finale v suvanju krogle. Poznavalci bistriškega športa zatrjujejo, da lahko na finalne boje računata Ceraj in Vodovnik. Dobro uvrstitev pričakujejo tudi od strelca Pinterja.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
NEURJE NAD ZGORNJO POLSKAVO
Pod vodo je bilo tudi središče Rač – Toča v Lovrencu na Pohorju, Hočah in na Dravskem polju
“Gasilec, treba je na Spodnjo in Zgornjo Polskavo. Še ena poplavljena klet v Račah!” Tako je mariborski Center za obveščanje pošiljal gasilce po vseh krajih, ki jih je zajelo neurje. “Neurje z večjo količino padavin je zajelo območje Frama, Rač in Zgornje Polskave,” je povedal Slavko Budja, namestnik vodje Centra za obveščanje. Našteta območja pa tudi Morje pri Framu je neurje močno prizadelo. “Poplavilo je deset hiš in tja smo napotili gasilce. Izvedeli pa smo, da je voda preplavila tudi mestno središče Rač. Na Zgornji Polskavi se je ponovno sprožil plaz v Ulici doktorja Badnika 5. Zaradi tega je na cesti kak meter zemlje. S ponovnim premikanjem plazu pa smo že nekaj časa seznanjeni,” je še pojasnil.
Na Zgornji Polskavi je bila nekaj časa zaprta cesta, prav tako pa je bila zaradi dežja ogrožena glavna cesta Maribor-Slovenska Bistrica, kjer so se okoli 19. ure policisti pripravljali na cestno zaporo, če bi bil še en naliv. “V Račah so gasilci do 19. ure izčrpali vodo iz kleti, nekaj več časa pa bodo na Zgornji Polskavi, kjer so razmere bolj kritične,” je še povedal Budja.
Neurje pa je marsikje spremljala tudi toča, ta je padala v Lovrencu na Pohorju že pred neurjem, ki je poplavilo Rače, pa tudi v Hočah in pozneje še v Kidričevem.
VIR: Simona Drevenšek, Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Tako je bilo sinoči po neurju v Račah (Igor Napast)
SKUPAJ Z OTROKI MESTNE OSNOVNE ŠOLE
Z ljudsko univerzo sodeluje 75 zunanjih sodelavcev – Letos je z znanjem, pridobljenim v tej ustanovi, dobilo delo devet ljudi
Ljudska univerza Slovenska Bistrica ima prostore na Partizanski cesti. Njeno delo se je v minulih letih zelo razmahnilo. Lahko bi se še bolj, vendar je dosedanja prostorska stiska bolj ali manj omejevala izobraževalni razmah. V poslopju so namreč nekaj let gostili bistriško srednjo šolo. Tudi poslej ne bo drugače. Letos pričakujejo učence petih razredov bistriške osnovne šole. Bo zato tudi v letošnjem šolskem letu delo ljudske univerze nekoliko omejeno? “Ne bo,” je odgovorila direktorica ljudske univerze mag. Brigita Kruder. “Petošolci bodo zasedli le štiri učilnice, pet jih bo še vedno na voljo za univerzo. Učenci bodo v hiši le do 13. ure, zasedli pa bodo spodnja nadstropja. Ljudska univerza je celo vesela, da je poslopje polno in da stroške vzdrževanja plačuje več ustanov.” Vodstvo ljudske univerze je prepričano, da bodo v novem šolskem letu lahko povečali obseg dejavnosti. Načrtujejo še več računalniških in jezikovnih tečajev, kandidirali bodo na vsa javna sredstva, ki so jim dosegljiva na javnih razpisih. Dejavnosti ljudske univerze so tržno naravnane: večino denarja dobijo s prodajo programov, medtem ko preostanek dobijo iz državnega in občinskega proračuna. Občina Slovenska Bistrica financira nadomestila materialnih stroškov za osnovno šolo, ki jo obiskujejo odrasli. Letos bo univerza uvedla program usposabljanja za življenjsko uspešnost in nadaljevala izobraževalne programe s področja osnovnega šolstva, trgovine, ekonomije in strojništva, kar pomeni, da univerza lahko izobrazi trgovca – prodajalca ter strojnega in ekonomskega tehnika. Izvaja še tečaje angleškega in nemškega jezika za odrasle, igralne urice v tujem jeziku za otroke, slovenščino za tujce in opravlja preizkuse znanja iz varnosti in zdravja pri delu. Ker ima ljudska univerza multimedijsko učilnico s 14 računalniki, lahko izvede kakovosten tečaj računalništva. Pripravila je tudi programa Obogatimo si svoje življenje in Državljan Slovenije, aktivni državljan EU. Brez državne pomoči sta programa bolj ali manj neizvedljiva, so prepričani v ljudski univerzi. Zanimivi so programi izobraževanja za starejše prebivalce. Zanje so pripravili programe o vezeninah na Bistriškem, slikanje na tekstil in steklo, poučujejo pa tudi tuje jezike. Univerza je ponosna na izvedbo projekta o možnosti zaposlovanja. S pomočjo tega izobraževanja se je zaposlilo devet ljudi, in sicer v dopolnilih dejavnostih. Izvajajo tudi projekt vseživljenjskega učenja in izdajajo turistične zloženke. V svoje izobraževalne programe je univerza povabila 75 zunanjih sodelavcev.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Ljudska univerza Slovenska Bistrica (LU Slov. Bistrica)
POMAGALI TUDI STARŠI
Novo v vrtcih na Zgornji Polskavi in v Oplotnici
Enoto Vzgojno-varstvenega zavoda iz Slovenske Bistrice na Zgornji Polskavi obiskuje sedaj 83 otrok, ki se v vročih dneh veselijo nove pridobitve vrtca – čofotalnika. Kot nam je povedala Ivana Kiker, vodja vrtca, so se starši otrok odločili zgraditi stopnice na delu zunanjega igrišča, v šestih delovnih popoldnevih so zgradili tudi čofotalnik, ki pa ga otroci v teh muhastih poletnih dneh občudujejo le bolj od daleč. »Starši naših otrok so pripravljeni sodelovati z vrtcem in tudi tokrat so se v velikem številu odzvali na akcijo.«
S podobnim prostovoljnim delom so se izkazali tudi starši 46 otrok, ki obiskujejo vrtec v Oplotnici. »Igrišče pri vrtcu smo se odločili deloma asfaltirati in starši so priskočili na pomoč pri zemeljskih delih. Delali smo dva popoldneva in bilo je prav prijetno,« je povedala Vida Janežič, vodja vrtca v Oplotnici.
VIR: (ps), Veče
SPOMENIK POHORSKIM PARTIZANOM V VOJAŠNICI V SLOVENSKI BISTRICI
‘Vi živite v nas’
V življenju slehernega vojaka je dan slovesne prisege gotovo eden najslovesnejših in tak, ki ostane neizbrisno v spominu. Vojašnica Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici goji tradicije slavnega pohorskega bataljona. 0b letošnjem dnevu vstaje slovenskega naroda so v vojašnici pripravili slovesno prisego mladih vojakov. 0b tej priložnosti so odkrili spomenik pohorskim partizanom. Nanj so posebno ponosni, saj je spomenik ne le lep, temveč je tudi
plod skupnega dela.
Spomenik je sestavljen iz treh delov. Kipe ranjenca in ženske ter partizana, ki ju brani s puško v rokah, je izdelal akademski kipar Oto Logo, ki je služil vojsko v Slovenski Bistrici že leta 1952, odlili pa v Livarni. Drugi del spomenika je granit, ki ga je prispevala granitna industrija na Cezlaku na Pohorju, tretji del pa je podstavek iz petih krakov, ki simbolizirajo bratstvo in enotnost narodov, delo vojne pošte Slovenska Bistrica.
Pomnik pohorskim partizanom krasi plošča z napisom:
VI ŽIVITE U NAMA — POHORSKIM PARTIZANIMA — PRIPADNICI GARNIZONA.
VIR: S. Š., Večer
FOTO: (Večer)
HMELJ V POLSKAVI DOBRO KAŽE
Kmetijski kombinat iz Ptuja je na svojem posestvu v Spodnji Polskavi zasadil tudi 8 hektarov zemljišča s hmeljem. Hmelj je zdaj v cvetu in dobro kaže, saj so ga primerno gnojili in škropili z bakrenim apnom. Predvidevajo, da bodo hmelj obirali v sredini avgusta. Na hmeljiščih se vsako leto zbere tudi do 200 delavcev – predvsem sezonskih. Če bo vreme lepo, bodo hmelj obrali v dveh tednih.
VIR: M. Večer
FOTO: Wikipedija
Rodila se je učiteljica in knjižničarka KRISTIN ŠEGA
Kristina Šega, rojena Vozelj, se je rodila 23. julija 1941 v Dobovcu pri Hrastniku materi Mariji in očetu Rudolfu. Družina je živela v Hrastniku.
Osnovno šolo je obiskovala v Hrastniku, gimnazijo pa v Trbovljah, kjer se je navdušila za književnost in film in se odločila za študij slovenskega jezika na slavistiki v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila kot predmetna učiteljica slovenščine v domačem Hrastniku, leta 1966 pa v Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica kot učiteljica slovenskega jezika.
Tu si je ustvarila družino in se poleg dela v osnovni šoli posvetila kulturnemu delu v mestu. Veliko je delala v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda v Slovenski Bistrici, povezovala in soorganizirala mnoge prireditve v mestu in občini.
Leta 1974 prevzela vodenje Pionirske knjižnice v Matični knjižnici občine Slovenska Bistrica in leta 1977 od Miljutina Arka, ko je ta odšel v pokoj, še vodstvo te knjižnice, ki se je po njenih prizadevanjih ponovno poimenovala po Josipu Vošnjaku.
Kristina Šega je umrla 26. marca 1989 v Ljubljani, pokopana je v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
BOČ — NOV PLANINSKI DOM!
23. junija veliko planinsko rajanje
Pred desetimi leti je bila ustanovljena Poljčanska podružnica SPD. V teh letih je obiskalo goro letno povprečno nad 2000 gostov, pri čemer pa niso všteti šoblski izleti, za katere je planinska postojanka nad vse pripravna. Tu najdete povsod košček romantike. Tako pri »Miklavževem kamnu«, pri »Križu«, pri stolpu, v sedlu Boča pri stari kočici, v starodavni cerkvici sv. Miklavža, v jamah ‘Beluncijah«. . .
Da bi se še bolj okrepila, se je poljčanska podružnica kmalu po ustanovitvi združila z rogaško podružnico SPD, ter od tedaj skupno upravljata vse bočke postojanke. Ob 10-letnici obstoja in stolpa sta sklenili postaviti pri Miklavžu na Boču planinski dom. Z gradnjo se bo, kakor smo poučeni pričelo pomladi. Načrti so pripravljeni, material in denar se že zbirata. V ta namen bo v prid novemu planinskemu domu v nedeljo, 23. t. m., na idiličnih bočkih planjavah veliko tradicionalno planinsko rajanje, ki se ga udeleže vsako leto planinci in planinke od blizu in daleč.
VIR: Večernik
ZAKAJ SE NIČ NE UKRENE?
V eni od junijskih št. smo v našem listu orpozorili našo narodno vlado, naj da pod državno nadzorstvo zagrizeno nemško opekarno Steinklauber na Pragerskem. Lastniki te opekarne so priseljenci iz Nemške Avstrije, torej inozemci. Vneto so pomagali pred državnim prevratom graditi nemški most do Jadrana. Vsem Slovencem je še znano ime »Pragersko« kot ena izmed najbesnejših nemčurskih gnezd v propali Avstriji, kjer se je Slovane dejansko napadalo in pobijalo, ako se jih je slišalo samo govoriti slovansko. Kolodvor na Pragerskem in njega okolica bi vedela o tem mnogo povedati. Doslej se še ni ničesar ukrenilo, ostalo je vse pri starem. Ali je to verjetno in sploh mogoče?
VIR: Slovenski narod
