25. maj
Danes goduje GREGOR
Ime Gregor izhaja iz latinskega imena Gregorius, to pa iz grškega imena Grêgórios (Γρηγόριος), ki ga razlagajo, da je nastalo iz glagola grêgoréô (γρηγορέω) v pomenu »sem buden, živim«.
Moške različice imena: Gregorij, Gligo, Gligor, Gligorije, Gliša, Glišo, Greg, Grega, Gregec, Gregi, Grga, Grgo, Grgur, Grigor, Griša, Grišo, Groga, Gigi.
Ženske različice imena: Grigorija, Gregica, Grgica.
25. maj
SVETOVNI DAN ŠČITNICE
Na pobudo Evropskega ščitničnega združenja 25. maja obeležujemo svetovni dan ščitnice. Težave, povezane s ščitnično žlezo, ima na stotine ljudi po svetu.
Svetovni dan ščitnice po svetu obeležujejo od leta 2008, v Sloveniji pa od leta 2016.
Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli.
Če ščitnica zboli, se lahko spremenita velikost ali oblika žleze, lahko se spremeni tudi njena funkcija. Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih.
Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 odstotkov žensk in dvakrat manj moških. Hashimotov tiroiditis je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice. Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.
Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kakovosti življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.
NEKOLIKO DRUGAČNO PRAZNOVANJE DNEVA KNJIŽNICE JOSIPA VOŠNJAKA
25. maja svoj dan praznuje bistriška knjižnica. Na današnji dan leta 2020 je bilo praznovanje prilagojeno epidemiji kovida-19. Direktorica Patricija Breznikar: “Teden praznovanja dneva knjižnice je letos drugačen. Vendar na nenehne spremembe smo se zdaj že privadili. Z sredo, 27. maja, osrednjo knjižnico odpiramo po letnem urniku. Priporočljivo je, da se čim več gradiva naroči v naprej, kakor to uporabniki počno že zdaj. Omogočen bo prosti pristop do knjižnih polic, vendar pa še časopisna in študijska čitalnica ostajata zaprti. Naslednji teden s ponedeljkom, 1. junija, pa se odpirajo tudi krajevne knjižnice po letnem urniku odprtosti.
Zahvaljujem se uporabnikom za razumevanje in sodelovanje ob ukrepih, ki smo jih izvajali. Knjižničarke že pogrešamo vrvež v knjižnici, zato se postopnega odpiranja veselimo, čeprav bomo upoštevali navodila NIJZ in izvajali vse potrebne ukrepe za zaščito uporabnikov in zaposlenih.”
VIR: Bistričan.si
19. MEDNARODNI ATLETSKI MITING
19. mednarodni atletski miting, ki ga je v soboto, 25. maja 2019, organiziralo Atletsko društvo Slovenska Bistrica, je uspel v vseh pogledih. Na tekmovanju, ki je štelo tudi za mednarodno ligo, so nastopili mnogi zvezdniki svetovne atletike, skupaj se je pomerilo 357 atletov in atletinj iz 12 držav. Za navdušenje v športnem parku v Slovenski Bistrici je poskrbel predvsem Hrvat Filip Mihajlević, ki je dosegel tretji izid sezone na svetu v suvanju krogle (21,84 m). Mihaljević je s 1231 točkami dosegel tudi daleč najboljši izid mitinga po mednarodnih tablicah. Med atletinjami je bila najboljša Agata Zupin (Velenje) s 1106 točkami, najhitrejša je bila v teku na 400 m ovire (57,16). Luka Janežič (Kladivar) je zmagal v teku na 300 m (32,73), tekel pa je drugič v 24 urah po drugem mestu v italijanskem Rietiju na 400 m. Izkazali so se tudi atleti in atletinje Atletskega društva Slovenska Bistrica, ki so osvojili tri zlate medalje. Valentina Vavdi je v suvanju krogle z novim osebnim rekordom, 13,92 m, samo za 8 cm zgrešila normo za evropsko prvenstvo U-20 na Švedskem. Uspešno je sezono odprla tudi Saša Babšek, ki je zmagala v troskoku z rezultatom 13,82 m. Tretjo zmago za domači klub je priboril Matej Šturm, ki je bil najhitrejši v teku na 5000 m z rezultatom 15:14.10, v isti disciplini je bil Klemen Španring tretji (16:26.08).
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Tjaša Brglez
Dno nima dna: POGOSTO SILI Z GLAVO SKOZI ZID
V osrednji knjižnici v Slovenski Bistrici so na današnji dan, 25. maja 2018, v okviru letošnjega dneva knjižnice pripravili srečanje z glasbenikom Zoranom Predinom. Pred časom je izdal zbirko kratkih zgodb Dno nima dna, ki so izhajale v Dnevnikovem objektivu. Sproščen pogovor z gostom je povezoval Orlando Uršič iz založbe Litera. Razložil nam je pomen zunanjosti knjige, ki je refleksija današnje družbe, kot jo vidi avtor. Na naslovnici so hijene v črno-beli barvi, ki jih je narisal njegov štirinajstletni sin. Sam pravi, da se je odločil pisati zgodbe, ker je njegova muza za pesmi postala preobilna. Pri pisanju pesmi je tekst kratek, omejen na neko število besed, medtem ko je pri kratkih zgodbah manevrskega prostora več.
V knjigi avtor predstavlja svoj pogled na družbeno realnost in obravnava več različnih tematik, na primer umetnost, politiko, begunstvo, ki je še posebej aktualno in nanj nismo bili pripravljeni. Predin ima izreden občutek za detajle, kar bralcem omogoča, da z drugega zornega kota pogledajo na stvari, ki se dogajajo v družbi. Zgodbe podaja na svojevrsten, humoren način, ki je značilen zanj. Predin je človek, ki gre proti toku, pove svoje mnenje, je oster do politike in kritičen do številnih tem. Znanega slovenskega kantavtorja in vsestranskega glasbenika smo spoznali v vlogi pisatelja, ki pa po duši ostaja pesnik.
Večer sta glasbeno obogatila mlada glasbena gosta Lara Gril in Jure Pak.
VIR: Tanja Jakolič, Informator
FOTO: Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
GASBENA SKUPINA JEBE’LA CESTA PRESENETILA BISTRIČANE
Glasbena skupina Jebe’la ceste je Bistričanom na današnji dan, 25. maja 2016, podarila kratek koncert v spomin na Dan mladosti.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VODOVNIK ZNOVA PRESEGEL DVAJSETMETRSKO ZNAMKO
Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) je na današnji dan, v sredo, 25. maja 2005, na 16. mednarodnem atletskem mitingu Krka 2005 v Novem mestu zmagal v suvanju krogle in znova presegel dvajsetmetrsko znamko (20,06 m). Vodovnik iz Oplotnice je že na 6. mednarodnem atletskem mitingu v Slovenski Bistrici 15. maja dvakrat presegel dvajsetmetrsko oznako (20,30 in 20,03) in z enim boljših izidov sezone na svetu le 26 cm zaostal za svojim slovenskim rekordom, ki ga je dosegel 5. junija 2004 v Novi Gorici. “Moj cilj v letošnji sezoni je, da bi na vseh tekmah dosegal prek 20 metrov. To je zame izjemna daljava, ki tudi v mednarodnem merilu veliko pomeni,” je bil novega uspeha vesel Vodovnik.
VIR: Večer
99 LET
Najstarejša občanka v občini Slovenska Bistrica je zagotovo Marija Kobula iz Brežnice pri Poljčanah. Na dan mladosti — 25. maja 1980 — je dopolnila 99 let. Ne bomo se zlagali, če povemo, da se ženica za svoja leta zelo hrabro drži. Tako dobre oči ima, da lahko brez očal prebere vse časopisne naslove.
VIR: zk, Večer
PROSLAVE OB DNEVU MLADOSTI
Slovenska Bistrica
Na današnji dan, v soboto, 25. maja 1974, ob 9. uri je bila na mestnem stadionu v Slov. Bistrici osrednja slovesnost v okviru praznovanj dneva mladosti, rojstnega dne maršala Tita in v počastitev 10. kongresa ZKJ.
Sklop praznovanj meseca mladosti je imel še posebno široko obeležje, saj so ob tej priložnosti sprejeli 550 pionirjev v organizacijo ZMS, 40 občanov pa v organizacijo ZKS.
Po krajšem kulturnem programu, ki ga bodo izvedli učenci osnovnih šol in dramski recitacijski krožek pri OK ZMS, se bodo zvrstila mnoga športna tekmovanja in prijateljska srečanja med mladino in pripadniki JLA. Popoldne pa bo svečana seja OK ZMS, nato bodo šli mladi še na otvoritev razstave fotografij Boga Čerina, ki bo bistriški matični knjižnici. Ob 19. uri bo v viteški dvorani v gradu literarni večer.
VIR: V. H., Večer
DAN MLADOSTI V OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKI BISTRICI
Na Osnovni šoli Pohorski odred v Slov. Bistrici je bilo na dan mladosti, 25. maja 1971, na novo sprejetih okoli 240 pionirjev v mladinsko organizacijo. Bil je to lep, topel majski dan, poln veselja, zabave in radosti.
V avli šole je tov. Štefan Romih pozdravil mladinske kandidate. Pionirski pevski zbor nižje stopnje je pod vodstvom tov. Jožice Debeljak zapel nekaj pesmi. Člani folklornega krožka so zaplesali, učenci nižjih razredov so tudi recitirali, orkester naše šole je zaigral nekaj pesmi. Tovariš ravnatelj je podelil nagrade najboljšim matematikom šole, ki so se pred tednom udeležili matematičnega tekmovanja. Udeleženci vesele šole četrtega razreda so prejeli diplome. Predsednica šolske mladinske organizacije Marjeta Krajcer je na novo sprejetim mladincem podelila mladinske izkaznice. Izbrana ekipa osmošolcev pa se je na stadionu pomerila v rokometu.
Po proslavi so se mladinci udeležili piknika. Na jasi nad Zg. Bistrico so si pripravili tri ognjišča z ražnjem. Nekateri so pekli čevapčiče in ražnjiče, nekateri so igrali nogomet, odbojko, karte, lovili smo se in igrali druge igre.
VIR: Vesna Vreš, 7.c razred, Slov. Bistrica, Večer
Umrl je duhovnik IVAN ZAKOŠEK
Ivan (Janez) Zakošek se je rodil 21. marca 1876 pri Sv. Vidu pri Planini (občina Kozje).
25. julija 1901, še v tretjem letniku študija, je bil v Knezoškofovi kapeli v Mariboru ordiniran. Nato je služboval kot kaplan v Rogatcu, Lučah, Škalah in Novi Cerkvi. V Lučah in pri Sv. Andražu nad Polzelo je bil tudi provizor.
Od 1. avgusta 19011 do 31. januarja 1921 je bil župnik pri Sv. Miklavžu nad Laškim, s 1. februarjem pa je prišel za župnika k Sv. Venčeslavu (Zgornja Ložnica) in ostal tam kar 30 let, vse do svoje smrti, ko ga je nadomestil Mirko Aužner.
K sebi je vzel kot gospodinjo svojo sestro Ivanko Zakonšek (1892-1974).
Ves čas svojega službovanja na Zgornji Ložnici je sodeloval tudi v društvenem življenju kraja.
Ivan Zakošek je umrl 25. maja 1951 na Zgornji Ložnici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je zdravnik specialist SREČKO RAINER
Prof. Srečko Rainer se je rodil 25. maja 1922 na Zgornji Polskavi očetu Josipu Rainerju in materi Kati, rojeni Bukovnik.
Leta 1952 je diplomiral na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani; specializacijo iz ginekologije in porodništva je opravil leta 1957, iz patološke anatomije pa leta 1970. Leta 1971 je doktoriral na MF v Ljubljani.
Pomemben je njegov prispevek k profilaksi hemolitične bolezni novorojenčkov, zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju rakavih bolezni pri ženski in genetskemu svetovanju.
Bil je dolgoletni predsednik Republiške strokovne komisije za medicinska etična vprašanja.
Napisal je okoli 150 člankov za slovenske in tuje strokovne revije.
Srečko Rainer je umrl 2. marca 2000 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
PRAGERSKO
Zelo nas je iznenadila vest, da je tukaj v obče priljubljeni zdravnik g. dr. Anton Klasinc zbolel in se je bilo bati najhujšega. Danes poročamo z veseljem, da je v mariborski bolnišnici v toliko okreval, se je 25. t. m. peljal zdravit v Opatijo. Kakor smo od zanesljive strani izvedeli, se vrne v šestih tednih na Pragersko.
VIR: Domovina
PAOLO SANTONINO OBIŠČE SLOVENSKO BISTRICO, ZGORNJO LOŽNICO IN TINJE
Paolo Santonino se je rodil okoli leta 1440 v Stronconu pri Narniju v Umbriji (Italija).
Izobrazil se je v klasičnih vedah ter državnem in kanonskem pravu.
V službo patriarhata je verjetno prišel v času sedisvakance po smrti patriarha Ludvika Trevisana leta 1465.
Kot kancler je spremljal oglejskega pomožnega škofa na treh vizitacijskih potovanjih po župnijah na Koroškem, Gorenjskem in Štajerskem. Med temi vizitacijami so se ustavili tudi v naših krajih.
Na potovanjih si je delal izčrpne zapiske, ki jih je nato uredil in literarno obdelal. Zapiski so izšli tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Popotni dnevniki: 1485−87 (Mohorjeva družba, 1991).
Santoninov zapis obiska Slovenske Bistrice, Zgornje Ložnice ter Tinja:
»Naposled smo zapustili ta kraj (Fram, 25. maja 1485, op. ur.) in prišli po petih miljah v mesto Bistrico (Faystriz); sredi poti se je vsul po nas silovit dež in ni odjenjal vse do tega kraja, kjer so nas sprejeli v javnem gostišču. Tam smo imeli za večerjo več vrst rib in drugih jedi. Mesto Bistrica leži na ravnem: ima kar več vrat, zraven katerih stojijo veliki in stari stolpi; krog in krog ga obdaja obzidje in utrjeno je z jarkom in dvojnim okopom. Veliko je skoraj kot Rogatec in podložno presvetlemu gospodu cesarju. Toda pred nekaj leti je v naključnem požaru pogorelo do tal; še zdaj se vidijo hude sledi tega požara. Šestindvajsetega v mesecu smo odšli iz mesta Bistrice in po dveh miljah prišli do cerkve svetega Venčeslava, ki je podružnica cerkve svetega Petra v Tinjah (Taynoch). Oskrunjeno cerkev s pokopališčem je naš škof očistil. Potlej smo krenili naprej in jahali spet dve milji navkreber k cerkvi svetega Petra; tudi v njej je gospod škof opravil isto spravno opravilo. Za to cerkev v času vakance prezentira gospod župnik v Konjicah, v čigar gostoljubni dom smo se vrnili istega dne, ker je bila sobota in smo se hoteli naslednji dan malce odpočiti po tolikerih naporih.«
Kot živ je Santonino zadnjič zabeležen leta 1508.
Ko je kanclersko mesto leta 1510 prevzel njegov tretji sin Avguštin, pred tem očetov pomočnik, je bil verjetno že mrtev.
VIR: biografski-sb.si
