26. julij
Danes goduje ANA
Ime Ana je svetipisemsko ime, ki izhaja iz hebrejskega imena Hannäh v pomenu besede »ljubkost, milost«.
Ostale različice imena: Anči, Ančica, Ančika, Ančka, Anda, Ane, Anela, Anelija, Aneli, Anemari, Anemarija, Aneta, Ani, Anika, Ankica, Anita, Anja, Anka, Anna, Anuša, Anuška, Nana, Nani, Nanica, Nanika, Nanja, Nanča, Nuša, Nuši, Nuška.
26. julij 2007
JOLANDA ČEPLAK POZITIVNA NA TESTU
Evropski prvakinji, bronasti z olimpijskih iger in svetovni dvoranski rekorderki v teku na 800 metrov so 18. junija 2007 v Monaku nenapovedano odvzeli vzorec, ki je bil pozitiven na eritropoetin (EPO). 26. julija 2007 je Mednarodna atletska zveza sporočila, da je enak rezultat pokazal tudi B-test. Eritropoetin je telesni hormon, ki uravnava nastajanje eritrocitov v telesu, pomemben je predvsem, ko iz različnih razlogov začne primanjkovati aerobne kapacitete krvi.
Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, Čeplakova pa je zanikala jemanje nedovoljenih sredstev in napovedala pritožbo.
Pritožba ni uspela. Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije pa ji je dodelila dveletno kazen prepovedi nastopanja.
Na steze se je sicer vrnila julija 2009, a je 33-letna mednarodno nastopanje končala.
TD BREZA — POZDRAV POLETJU
Člani TD Breza Pragersko Gaj so na otroškem igrišču v Gaju 26. julija 2021 ob 14. uri pripravili zanimivo prireditev. Ker je prireditev v teh časih že zelo manjkalo, je bila množično obiskana. Pripravili so prireditev, ki so jo poimenovali Pozdrav poletju. Za otroke so postavili dve veliki napihljivi igrali, na katerih so se otroci zabavali in uživali, saj so bila vedno polna živžava. Manjkal ni niti curkomet, ki je v vročini zelo prijal, dolge vrste so bile pri poslikavi obraza, ki sta jo izvrstno izvajali Katja in Maja. Pripravili so tudi pravljični kotiček, veliko zanimivih iger, prikaz izdelovanja rož iz krep papirja ter tudi vožnjo okoli ribnikov. Članice TD Breza so spekle več kot 700 palačink, jih namazale in razdelile med obiskovalce, še najbolj veseli pa so jih bili otroci. Poskrbeli so tudi za srečelov in za še veliko drugih presenečenj. Največje presenečenje pa je bil gasilec Sašo, ki se je pripeljal s kočijo in obiskovalce razveseljeval uro in pol. Res je bilo lepo in veselo, saj se je za trenutek le pozabilo na čase, ki smo jih preživljali zadnje obdobje. Da pa nihče ni bil žejen in lačen, je poskrbel Loco kafe. Veselje, dobra volja in sproščenost so trajali do poznih večernih ur in bila je želja, da bi se lahko tako sprostili in družili večkrat.
VIR IN FOTO: Brigita Ptičar, Informator
POSVETITEV DVEH REDOVNIC NA ZGORNJI LOŽNICI
Na praznik staršev Device Marije, Joahima in Ane, v petek, 26. julija 2019, je msgr. Alojzij Cvikl pri maši v župniji sv. Venčesla pri Slovenski Bistrici med redovnice sprejel dve kandidatki, Ano Bučič in Barbaro Babšek. Po obredu posvetitve sta postali Bogu posvečeni devici. Nadškof je omenil tri stvari, značilne za življenje devic: intimnost z Gospodom, rast v podobnosti z Njim in izpolnjevanje njegove volje. Device po njegovih besedah moč črpajo iz vsakodnevnega praznovanja evharistije, pomembno mesto v njihovem življenju ima tudi zakrament svete sprave, dodal pa je tudi vsakodnevno zvestobo molitvenemu bogoslužju.
VIR: Informator
FOFO: Foto Brbre
NOVO OMREŽJE ZA BOLJŠE RAVNANJE Z VODO
Občini Makole in Poljčane sta podpisali pogodbo za gradnjo vodovodnega omrežja v porečju Dravinje, ki naj bi zagotavljalo bolj zdravo vodo za ugodno ceno
Že v septembru naj bi v poljčanski in makolski občini pričeli graditi novo vodovodno omrežje. Dela naj bi bila predvidoma končana v letu 2015. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Alojz Gorčenko, župan občine Makole, naj bi zagotovili bolj zanesljivo oskrbo s pitno vodo, hkrati pa bodo z njo neprimerno skrbneje ravnali, saj so izgube v sedanjem dotrajanem vodovodnem omrežju kar 30-odstotne. Vrednost projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje je 6,591.343 evrov brez davka na dodano vrednost in ga s 710.081 evri financira Republika Slovenija, s 4,023.790 evri Kohezijski sklad Evropske unije, 1,857.472 evrov pa bodo zagotovili iz proračunov obeh občin. Povračljivega davka na dodano vrednost je za 1,857.472 evrov. Vrednost del v občini Makole je 2,829.256 evrov in v občini Poljčane 3,762.086. Včeraj so na občini Poljčane pogodbo o izvedbi del podpisali Alojz Gorčenko, Stanislav Kovačič, župan občine Poljčane, in Marko Škoberne, predsednik uprave podjetja Esotech, ki bo izvedlo dela. Osnovni cilj vlaganja je prebivalcem na tem območju zagotoviti zdravo pitno vodo po ugodni ceni. Znižali se bodo namreč stroški vzdrževanja, okvar bo manj, z njimi pa prekinitev dobave vode. Po novem vodovodu bodo z vodo oskrbovali 10.000 prebivalcev občin Makole in Poljčane ter jugovzhodnega dela občine Slovenska Bistrica. Sistema oskrbe z vodo v občinah Makole in Poljčane zaradi neustreznih cevovodov, stalnih okvar, premajhne prepustnosti za dovod zadostnih količin pitne vode, slabše kakovosti in neustreznih tlakov nista več ustrezna. Projekt obsega nadgradnjo posameznih delov sistema oskrbe z vodo in navezavo obeh vodovodov v vodovodni sistem v občini Slovenska Bistrica, da bo funkcioniral kot celota. V novi vodovodni sistem se bodo združili sistemi Studenice-Poljčane, Dežno, dolina Ložnice-Makole in Slovenska Bistrica-Šikole. Upravljanje sistema za oskrbo s pitno vodo bosta prevzeli komunalni podjetji OKP Rogaška Slatina za območje občine Poljčane in Komunala Slovenska Bistrica za območje občine Makole. Projekt izgradnje novega vodovodnega omrežja vključuje hidravlične izboljšave za 14.490 metrov in novogradnjo 9961 metrov cevovodov, skupaj 24.451 metrov, od tega 5599 metrov hidravlične izboljšave v občini Makole in 8900 metrov v občini Poljčane ter 6273 metrov novogradnje. Nadgradili bodo objekt za pripravo pitne vode v občini Makole, vodohran Gaj kapacitete sto kubičnih metrov v občini Makole in na novo zgradili vodohrana v občini Poljčane v skupni kapaciteti 800 kubičnih metrov. V občini Poljčane bodo zgradili še prečrpalno postajo. Kot je povedal Alojz Gorčenko, bodo večino vodovoda gradili v navezavi z obstoječimi cestami, zaradi česar bodo nekatere ceste, kot je denimo Pečke-Slovenska Bistrica, obnovili iz fonda za gradnjo vodovoda.
VIR: Slavko Podbrežnik, Večer
FOFO: Alojz Gorčenko, Stanislav Kovačič in Marko Škoberne (Slavko Podbrežnik)
POŠKODOVANE HIŠE, CESTE IN TRIJE MOSTOVI
Nad 800 milijonov škode na hišah, cestah in v kmetijstvu – Občina bo za najnujnejšo pomoč iz proračuna porabila 50 milijonov, potrebovala bi vsaj 200 milijonov tolarjev
Na tiskovni konferenci je županja bistriške občine Irena Majcen povedala, da so v občini ugotovili škodo, ki so jo povzročala neurja med 1. in 22. julijem 2005. Komisija, ki je ugotavljala škodo, je obiskala prizadeta območja Zgornje Polskave, Leskovca in Šmartnega na Pohorju. Največ škode je na cestah in mostovih, nekoliko manj pa na hišah in javnih ustanovah. Irena Majcen je dodala, da je kmetijstvo utrpelo 162 milijonov škode, medtem ko je škoda na infrastrukturnih objektih ocenjena na 517 milijonov tolarjev.
Neurja s točo so v minulih dneh poškodovala 30 kilometrov cest in tri mostove. Škoda je ocenjena na 170 milijonov tolarjev. Poškodovanih je tudi devet prepustov in več kilometrov obcestnih jarkov. Plazovi na Pohorju so povzročili za 47 milijonov tolarjev škode. Toča je najbolj prizadela vinograde in sadovnjake na Zgornji Polskavi, Šmartnem in Vrholah pri Laporju. Bistričani pričakujejo, da jim bo država pomagala urediti vodotoke in potoke na Leskovcu in Zgornji Polskavi. Iz proračuna bo možno takoj zagotoviti 40 do 50 milijonov tolarjev, denar pa bodo porabili za popravilo cest na Šmartnem. Potrebovali bi sicer najmanj 200 milijonov tolarjev. Občina je računala na zadolževanje proračuna, žal si novega dolga ne more več privoščiti. Celotna škoda na vseh prizadetih območjih pa je ocenjena na 844 milijonov tolarjev.
Na novinarsko vprašanje, kako je z urejevanjem vinograda nad Zgodnjo Poslakvo, kjer so v stalni nevarnosti tri zasebne hiše, je županja odgovorila, da so se dela že začela. Strokovnjaki so povedali svoje mnenje in vse kaže, da bodo vinograd uredili tako, da z njegovega pobočja proti hišam ne bosta več drla voda in blato.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Cesta Ogljenšak-Spodnja Loka je bila minuli konec tedna neprevozna (Zdenko Kodrič)
DOBER PRIDELEK OZIMNIH ŽIT V SLOVENSKI BISTRICI
Premajhen odkup
Žetev ozimnih žit so v občini Slovenska Bistrica končali že v prvi polovici julija, potek spravila tega pridelka in rezultate odkupa pšenice so danes pretresali v izvršnem svetu občine. Drugače kot prejšnja leta je bil strojni park za žetev pripravljen.
Zaradi dobrega pridelka — skoraj pet ton zrnja na hektar — so v kmetijskem kombinatu pridelali 924 ton pšenice, to je skoraj tri odstotke več, kot so načrtovali, čeprav so imeli pšenico posejano na manj površinah, kot so planirali.
Nezadovoljni pa so v Slovenski Bistrici z odkupom pšenice. Doslej so uresničili le 72 odstotkov načrta, to pomeni, da so odkupili 360 ton zrnja. Najbolj je odpovedala temeljna zadružna organizacija v Oplotnici, saj je odkupila le 50 ton, kar ni niti polovica načrtovanih količin. Pregledali bodo vse o pogodbe o tržnem pridelovanju pšenice v zasebnem sektorju. Sklenjene so bile namreč pogodbe za 184 ha in če bi vsak pridelovalec oddal vsaj 2,5 tone na hektar, bi bil odkup precej večji, kot je sedaj.
VIR: J. Rakuša, Večer
FOTO: Wikipedija
VITEŠKO DVORANO UREDILI ZA PRIREDITVE
Kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica si prizadeva urediti bistriški grad. Letos so z denarjem, ki je bil na razpolago uspeli viteško dvorano urediti za kulturne prireditve.
VIR: Večer
FOTO: Viteška dvorana (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
NIZEK OSKRBNI DAN
V domu počitka dr. Jožeta Potrča, Zg. Poljčane, se zadnje obdobje srečujejo s vprašanjem, kako zagotoviti tudi nadalje ob tako hitrem porastu življenjskih stroškov potrebno oskrbo ostarelim in onemoglim občanom v tem domu. Ugotavljajo, da dosedanji prispevek za posameznega oskrbovanca ne bo mogel več zadoščati za potrebe uspešnega poslovanja tega zavoda. Že nekaj let so prispevki za oskrbni dan nespremenjeni in znašajo za pomične 24 din, za pol pomične 28 din in za nepomične 32 din.
Ker sami v domu tega ne bodo mogli zadovoljivo rešiti bo morala občinska skupščina Slov. Bistrica na eni od svojih sej razpravljati tudi o rešitvi tega vprašanja. To pa ne bo lahko, ker bo ob tem treba upoštevati tudi finančne zmogljivosti oskrbovancev in občin, katerih občani živijo v domu oskrbovancev Zg. Poljčane.
VIR: V. H., Večer
DELAVCI PODJETJA IMPOL ODHAJAJO IZ SLUŽBE
Takole je večerov fotograf Dragiša Modrijak leta 1966 v svoj fotografski objektiv ob 14. uri “ujel” delavce tovarne Impol, ki so odhajali iz službe.
VIR: Večer
FOTO: Dragiša Modrinjak
PREISKAVA PROTI RASTEIGERJU USTAVLJENA
Dodatno k notici, ki je pred kratkim izšla v Jutru o aretaciji g. Mihaela Rasteigerja, nam iz Slovenske Bistrice poročajo, da je bila preiskava zoper g. Rasteigerja popolnoma ustavljena, ker se je izkazalo, da so vse prvotne sumnje, da bi bil Rasteiger fingiral rop in denar sam poneveril, brez podlage.
VIR: Jutro
FOTO: Mihael Rasteiger (Osebni arhiv Antonije Bratina, rojene Rasteiger)
Rodil se je agronom RADO ŠTURM
Rado Šturm, publicist, fitopatolog in bibliograf, se je rodil 26. julija 1893 na Zgornji Bistrici (občina Slovenska Bistrica) posestnikoma, očetu Jakobu in materi Tereziji, rojeni Vrhovšek.
Po mobilizaciji je obiskoval oficirsko šolo v letih 1914−15, bil nato na bojišču težko ranjen v trebuh in leta 1918 odpuščen iz vojske. Nato se je uveljavil kot Maistrov borec (Guštanj, Pliberk, Črna) in po končanih bojih končal študij agronomije na Dunaju (Avstrija).
Med 2. svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo (Užice, Požega, Arilje, Požarevac). Po vrnitvi domov je opravljal pomembne naloge v Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Socialistične republike Slovenije (SRS) in na Kmetijskem zavodu Slovenije.
Upokojil se je leta 1956.
Rado Šturm je umrl 8. februarja 1960 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je častnik JULIUS CUSCOLECA
Julius Cuscoleca se je rodil 26. julija 1872 v Slovenski Bistrici.
Leta 1892 se je priključil 7. avstrijskemu pešpolku v Trbižu (Tarvisio, Italija). Kot poročnik se je leta 1897 izkazal pri velikih povodnjih v Alpah. Po končani vojni akademiji je bil povišan v generalmajorja 3. cesarskega lovskega regimenta. Od začetka 1. svetovne vojne je bil leto in pol na ruski fronti. Kasneje je postal general in oskrbnik vojske na južni fronti. Po končani 1. svetovni vojni je ostal v Innsbrucku (Avstrija), kjer je pomagal graditi in oskrbovati tamkajšnje kraje.
Njegova družina je bila več kot 100 let lastnica vinogradov v Ritoznoju pri Slovenski Bistrici.
Julius Cuscoleca je umrl 5. oktobra 1935 v Innsbrucku, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je 52. lavantinski škof IGNAC FRANC ZIMMERMANN
Zimmermann Ignac Franc (Kajetan)*, 52. lavantinski škof, se je rodil 26. julija 1777 v Slovenski Bistrici poštnemu upravitelju Francu in Kajetani, rojeni Müller.
Ker so mu starši zgodaj umrli, ga je vzel k sebi stric v Desternik, kjer je hodil v zasebno šolo L. Volkmerja in se pri njem navzel ljubezni do slovenščine. Normalko je obiskoval na Ptuju, gimnazijo med leti 1787−94 v Gradcu (Avstrija), kjer je bil z rojaki J. Naveršnikom, A. Pergerjem in drugimi član nemško-slovenskega krožka. Jeseni leta 1794 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju (Avstrija), leta 1795 prestopil na teološko in jo od leta 1796 nadaljeval v Gradcu. Leta 1800 je bil ordiniran v Št. Andražu (Avstrija). Nato je bil do leta 1807 kaplan v Slovenski Bistrici (1805−06 tudi provizor), oktobra 1807 je postal župnijski in dekanijski upravitelj v Vuzenici, 1809 svetovalec in škofijski šolski nadzornik v Št. Andražu, oktobra 1815 župnik in dekan na Vidmu ob Savi in bil že septembra 1816 imenovan za gubernijskega svetnika in kanonika v Gradcu.
Maja 1824 ga je solnograški nadškof A. Gruber imenoval za lavantinskega škofa in ga 12. septembra posvetil. Med dolgoletno škofovsko službo v Št. Andražu je dosegel pri vladi stalno kongruo, z njo popravil škofijska poslopja in zadostil najnujnejšim potrebam 35-ih patronatov. Na Zimmermannovo prošnjo je bil leta 1825 tu spet ustanovljen kapitelj, sestavljen iz stolnega prošta in treh kanonikov. Za prvega prošta je imenoval Janeza Ješenaka. Leta 1829 je izbral A. M. Slomška za spirituala semenišča v Celovcu (Avstrija).
Ob nastopu je izdal pastirsko pismo v slovenščini (prvo v lavantinski škofiji). Ko je maja 1826 obiskal Slovensko Bistrico, se je porodila ideja o preselitvi škofijskega sedeža bodisi v Celje, na Ptuj, v Maribor ali v Slovensko Bistrico, ki pa ji škof Ignac F. Zimmermann ni bil preveč naklonjen.
Poleg klasičnih jezikov je znal tudi francosko in angleško, oskrbel veliko novih knjig v teh jezikih za škofijsko knjižnico in sestavil njen katalog.
Ignac Franc Zimmermann je umrl 28. septembra 1843 v Št. Andražu v Labotski dolini (avstrijska Koroška).
*Jože Koropec piše v prispevku Mesto Slovenska Bistrica v 18. stoletju (Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 69), da je bil 26. julija 1777 v Slovenski Bistrici krščen Zimmermann Ignac Kajetan, kasnejši lavantinski knezškof. Da je bil krščen kot Ignac Kajetan piše tudi v Krstni knjigi župnije Slovenska Bistrica. Zakaj je kasneje prišlo do imenovanja Ignac Franc, ne omenja.
VIR: biografski-sb.si
