27. julij
Danes goduje GORAZD
Gorazd je slovansko ime, ki ga razlagajo z (rusko?)cerkvenoslovansko besedo gorazd v pomenu »izkušen, spreten«. Gorazd je bil prvi krščeni karantanski knez.
Ostali različici imena: Gorast, Goražd.
27. julij 1857
ODPRLI ŽELEZNIŠKO POVEZAVO MED DUNAJEM IN TRSTOM
27. julija 1857 je v Trst je prvič uradno prispel vlak, ki ga je vlekla lepo okrašena parna lokomotiva, poimenovana Capo d’Istria. Z njim se je pripeljal tudi cesar Franc Jožef. To je bilo tudi uradno odprtje železniške proge Dunaj-Trst.
Železniško progo od Dunaja proti Trstu so v Avstriji začeli načrtovati že leta 1837. Leta 1839 je dobil koncesijo za gradnjo proge z Dunaja proti jugu bančnik Georg Sina, toda že leta 1841 je država izdala dvorni dekret, da bo država sama gradila večje železnice. V tem dekretu je bila prvič predvidena proga Dunaj–Trst.
Potem ko so na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, za javni promet odprli železniško progo od Gradca do Celja, se je nadaljevala gradnja železnice čez slovensko ozemlje. Že 18. avgusta 1849 so hlapon, ki so mu kmetje pravili luka matija, dočakali v Ljubljani, odsek od Ljubljane do Trsta, oz. celotno progo, pa so nato odprli šele leta 1857.
ČRNO JEZERO BO TREBA OČISTITI
Pri projektu sta sodelovali dve fakulteti
Zaradi zaraščanja in nabiranja usedlin na dnu lahko začne Črno jezero, ki leži na gozdnatem slemenu med Tremi kralji in Osankarico na Pohorju, postopoma izginevati. To sicer umetno jezero, z zajezitvijo vode so takrat omogočili splavljanje hlodovine v dolino po drčah, je zavarovano kot naravni spomenik. Prav zaradi nabiranja organski odpadkov odmrlih rastlin in živali na dnu ima značilno temno barvo.
Problema zaraščanja in morebitnega izginotja jezera se je lotila ekipa študentov mariborske univerze z mentorji in pred dnevi projekt tudi zaključila. Pri raziskovanju Črnega jezera so sodelovali Fakulteta za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo Maribor, mariborska filozofska fakulteta, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Ideaal projekt. Skupne ugotovitve so predstavili prejšnji konec tedna v prostorih Bistriškega gradu. Enajst študentov in študentk obeh fakultet (Alen Kegl, Irena Antolin, Žiga Bogovič, Blaž Korbar, Saša Osek, Andreja Krajnc, Nina Levart, Tjaša Krošelj, Janko Relič, Anja Povalej, Maja Fabjančič) z mentorji je opravilo veliko terenskega dela.
“Delo smo začeli z zbiranjem podatkov iz literature, arhivov in od pristojnih služb. Naredili smo analizo zgodovinskih zračnih posnetkov, geodetske meritve in analize, zračne meritve z dronom, analize kakovosti vode in hidrološke meritve. Junija smo izvedli glavne hidrološke meritve z najsodobnejšo opremo. Meritve smo morali prilagoditi razmeram. Namesto motornega čolna smo uporabili sup, opremo smo morali prinesti na ramenih. Zadnji mesec smo naredili še geotehnične analize, analizirali zbrane podatke in iskali možne sonaravne rešitve,” je potek dela predstavil vodja projekta Matjaž Nekrep s Fakultete za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo. Študenti so izdelali ročni vzorčevalnik lebdečih plavin in merilnik pretokov. V petih mesecih so Črno jezero obiskali sedemkrat, trenutno pa oblikujejo končno poročilo o svojem delu.
Nekrep je sicer že povedal, da so procesi zaraščanja Črnega jezera sicer naravni in počasni, a vztrajni: “Pospešujejo jih jez, ki je v slabem stanju, in klimatske spremembe. V soglasju z zavodom za varstvo narave predlagamo popravilo jezu, dvig gladine in ročno čiščenje. Vsekakor pa bo potreben načrt upravljanja jezera, ki ga vzdržujeta jez in nasip.”
Denar za več kot 20.000 evrov vreden projekt so zbrali na razpisu Po kreativni poti do znanja, sofinancirala pa so ga Evropska unija iz socialnih skladov, republiški javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad ter ministrstvo za izobraževanje.
VIR: Tomaž Ajd, Martina Leljak, Štajer’c
FOTO: Pomagali so si tudi s supom (Matjaž Nekrep)
SLOVO MIRANA VODOVNIKA
Član Atletskega društva Almont Slovenska Bistrica Miran Vodovnik je 27. julija 2013 na atletskem državnem prvenstvu v Celju zaključil svojo izjemno uspešno športno pot. Zadnjo tekmo v skoraj dve desetletji dolgi karieri je končal z drugim mestom. Petintridesetletni Miran Vodovnik, ki je nastopal v finalih številnih velikih tekmovanj, olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev, je imel v zadnjih dveh sezonah veliko težav zaradi poškodb rame, operiran je imel tudi komolec. »Zato nisem mogel več trenirati, kot sem hotel in kot bi bilo potrebno, da bi ohranjal daljave prek 20 metrov. Ker nisem želel, da bi dolgo vlekel kariero z zame slabimi izidi, sem že pred letošnjo sezono razmišljal o koncu športne poti. Imel sem še nekaj obveznosti do sponzorjev, zaposlitve v Slovenski vojski, zdaj pa tega nimam več. Odslej se bom posvetil treniranju drugih, v domači Oplotniči pa bom odprl tudi svoj fitnes,« je po tekmi v Čelju povedal Vodovnik.
VIR: Tomaž Ajd, Informator
FOTO: Miran Vodovnik (Drago Jovič)
SLAVILI GASILSKE OLIMPIJSKE PRVAKE
Gasilci v Ostravi niso samo tekmovali, ampak predstavljali tudi Slovenijo in Kočevje; v tem mestu bo leta 2011 mladinska gasilska olimpijada
Pohorske olimpijske prvake s 14. gasilske olimpijade, ki se je konec tedna končala v Ostravi na Češkem, so v Slovenski Bistrici z navdušenjem sprejeli številni gasilci, prijatelji in sorodniki. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno na Pohorju so v svoji kategoriji že tretjič zapored osvojili naslov olimpijskega prvaka. Tekmovali so v skupini Benot, pohorska desetina pa je bila, kot kažejo rezultati, odlično uigrana in neverjetno spretna. Vrhunska uvrstitev jim je uspela že v Kuopiju na Finskem leta 2001 in v Varaždinu na Hrvaškem pred štirimi leti. Prvake in tudi druge slovenske tekmovalce so pred gasilskim domom pozdravili bistriška županja Irena Majcen in predstavniki gasilskih zvez.
V Ostravi je sodelovalo več kot sto gasilskih ekip iz 21 držav, slovenska reprezentanca je štela 200 tekmovalcev in spremljevalcev, Gasilska zveza Slovenska Bistrica pa je na letošnji olimpijadi sodelovala s štirimi ekipami: dve iz Gasilskega društva Kebelj, ena s Šmartnega na Pohorju in poklicna industrijska gasilska enota iz Impola. Že pred odhodom na Češko so vodje posameznih ekip pohvalili pripravljenost gasilcev in njihovo zavzetost na pripravah, ki so jih začeli novembra lani. Gasilci v Ostravi niso samo tekmovali, ampak so tudi predstavljali Slovenijo in Kočevje; v tem mestu bo leta 2011 mladinska gasilska olimpijada.
Zlato medaljo so v Ostravi osvojile tudi mladinke Prostovoljnega gasilskega društva Zbilje pri Medvodah, članice A PGD Žažar in desetina članic B PGD Begunje.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zlate medalje na prsih gasilcev s Šmartnega na Pohorju (Zdenko Kodrič)
KAMNOLOM V CEZLAKU: OB TONALITU ŠE CEZLAKIT
Pohorski zeleni kamen edinstven v svetu
Zaposleni v cezlaškem kamnolomu nad Oplotnico vse bolj smelo zrejo v prihodnost
Pred več kot sto leti, natančneje 1891. leta, so na Pohorju v Cezlaku nad Oplotnico začeli izkoriščati naravno kamnito bogastvo tonalit, ki ga strokovnjaki uvrščajo med trše kamnine in prodajajo kot granit. »V teh sto letih trdega dela smo obratovali v različnih organizacijskih povezavah. Največji razcvet smo doživeli po drugi vojni, ko je bilo v Cezlaku zaposlenih več kot štiristo delavcev. Ti so iz velikih tonalitnih skladov lomili granitne kocke in cestne robnike, oboje je danes naš stranski proizvod. Za več desetletij se je potem čas v Cezlaku ustavil, v posodobitev proizvodnje ni nihče vlagal, vendar smo se rešili, kar pa ni uspelo kamnolomu v Josipdolu. Leta 1985 smo se pridružili Mineralu iz Ljubljane in naš razvoj je stekel. Danes je v Cezlaku 34 delavcev, veliko vlagamo v tehnološko posodobitev in samo v zadnjem letu smo v opremo in razrezne zmogljivosti vložili blizu 700 tisoč mark, kar je za dvestočlanski kolektiv Minerala velik zalogaj,« predstavlja kamnolom v Cezlaku nadzornik Alojz Leskovar.
Odpravila sva se tudi na ogled kamnoloma, zdaj tehnološko že konkurenčno opremljenega. »S težavami se srečujemo, ker je v krizi gradbena industrija, nove možnosti se odpirajo z gradnjo avtocest. Granitne kocke večinoma prodajamo na avstrijski trg, s tem pa vse bolj prodiramo tudi na svetovno tržišče; pomemb je, da kamen ne samo prodamo, ampak ga sami tudi vgradimo. Vse bolj delamo tudi pri finalizaciji izdelkov.« V Cezlaku so v zadnjem času povečali proizvodnjo na dva tisoč kubičnih metrov blokov tonalita in še tisoč kubičnih metrov blokov iz Lesnega brda.
Kamnolom cezlakita še ni odprt
V Mineralu se zadnjih pet let pripravljajo na začetek eksploatacije v novem kamnolomu, ki je v neposredni bližini obstoječega; tam bodo lomili izredno lep zelen kamen (tudi iz skupine granitov) cezlakit. »Lokacija kamnoloma je taka, da je potreben poseben tehnološki način in zato tudi velika vlaganja in veliko denarja. Načrtujemo, da nam bo v naslednjem letu uspelo s proizvodnjo sto kubičnih metrov blokov majhnih dimenzij. Cezlakit je edinstven na svetu in zato računamo, da s prodajo ne bomo imeli težav,« napoveduje Alojz Leskovar.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Delavec v kamnolomu, pri razbijanju tonalita (Večer)
POMOČ PREBIVALCEV VELIKE BRITANIJE
Sklad za begunce v Sloveniji daroval pakete • Gospa Miloška Nott: »begunci se morajo Čimprej vrniti v svojo domovino BIH«
V Slovenski Bistrici je bila danes popoldan dobrodelna akcija za begunce iz Bosne in Hercegovine. Vsak begunec, ki prebiva v slovenskobistriški občini — teh je 110, je prejel posebno pomoč v obliki paketa pod geslom Pomoč prebivalcev Velike Britanije beguncem v Sloveniji. Paketi so vsebovali moko, sladkor, jedilno olje, mesni ragu, alpsko mleko, riž, testenine in ribe ter pralni prašek, zobno pasto, toaletno milo, šampon in toaletni papir. Vrednost vsakega paketa je bila več kot 2000 tolarjev. Pakete je nesrečnikom iz Bosne in Hercegovine razdelila predsednica sklada za begunce v Sloveniji gospa Nott. Danes je tudi obiskala prehodni begunski center v Slovenski Bistrici in nekaj begunskih družin ki živijo pri znancih in sorodnikih na območju Slovenske Bistrice. Presenečena je bila nad dejstvom, da je za begunce v Sloveniji tako dobro poskrbljeno.
Gospa Miloška Nott je ob današnji razdelitvi paketov z živili med drugim dejala, da mora ves svet storiti vse, da se bodo begunci čimprej vrnili v svojo domovino Bosno in Hercegovino.
VIR: Franci Golob, Večer
FOTO: Za vsakega begunca paket v vrednosti več kot 2000 tolarjev (Egon Skamlec)
VOJSKA SE PRIPRAVLJA NA ODHOD
Evropski opazovalci že drugič v Slovenski Bistrici
Občino Slovenska Bistrica so 17. julija1991 že drugič obiskali evropski opazovalci, v tako imenovani trojki sta bila tokrat dva predstavnika Italije in eden iz Velike Britanije. Gostje so najprej obiskali bistriško vojašnico, in medtem ko je bil obisk prve trojke odpravljen kar pri vhodu, je bilo danes drugače. Poveljnik, podpolkovnik Radomir Turović, je goste povabil v prostore vojašnice in govorili so o odhodu vojakov, na katerega se v bistriški vojašnici že intenzivno pripravljajo.
Na Območnem štabu teritorialne obrambe v Slovenski Bistrici je evropsko trojko tudi tokrat zanimalo, ali so zmanjšali število teritorialcev; dobili so pritrdilen odgovor. Kot smo uradno izvedeli, je tačas v teritorialni obrambi v občini Slovenska Bistrica vključeno manjše število pripadnikov, in to samo tistih, ki skrbijo za opravljanje najpomembnejših nalog.
VIR: (ps), Večer
Umrl je politik RUDOLF GANZITI
Rudolf Ganziti se je rodil 10. aprila 1905 na Vrholah pri Slovenskih Konjicah.
Kot mlad fant se je zaposlil na gradbiščih in delal tako kot vsi slovenski gradbinci v času gospodarske krize v najhujših delovnih razmerah. Vključil se je tudi v stavkovno gibanje na Slovenskem.
Že leta 1933 je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), kjer je bil od jeseni leta 1934 do konca leta 1940 član Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije (OK KPS) za Ljubljano. Zaradi svojega političnega udejstvovanja je bil tudi preganjan in zaprt.
Bil je nosilec partizanske spomenice, saj se je v NOB vključil že na začetku vojne leta 1941, s partizanskim imenom Grad. Bil je organizator centralne tehnike (CT KPS) v Ljubljanski pokrajini in deloma na Štajerskem ter odgovoren za postavitev vseh ilegalnih postojank v Ljubljani in drugod.
Njegovo prvo tovrstno delo je bilo že leta 1941 v hiši Cesta na Brdo na Viču v Ljubljani, kjer je zgradil podzemni prostor − bunker za tiskarno. To je bila v okupirani Sloveniji prva zgrajena ilegalna tiskarna CT KPS. Kot vodja gradbenega oddelka CT KPS je v začetku leta 1942 na Emonski cesti v Ljubljani, nad takratno tovarno zamaškov, v stanovanju mizarja Kranjca zgradil tudi drugi bunker za tiskarno.
Leta 1943 je vodil gradnjo Baze 20 v Kočevskem rogu.
Po letu 1945 je bil med drugim pomočnik inšpektorja za delo Ljudske republike Slovenije (LRS), predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije in član sveta republike.
Rudolf Ganziti je umrl 27. julija 1987 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
UPRAVIČENO ZAUPANJE VEČERA
Kmalu bo poteklo mesec dni, odkar so se pri večeru odločili za nenavadno prodajo časnika v nekaterih krajih v bližini Maribora. V Laporju so pred Šlambergerjevim bifejem, kjer je tudi avtobusna postaja in blizu pošta, postavili nemega prodajalca časnika. To je navadno stojalo z majhno blagajno in seveda časniki. Prve dni so vaščani začudeno opazovali to nenavadno reč in so se ji le nekateri popolnoma približali. Ko so ugotovili da jim nudi “sveži” dnevnik Večer, so postali njegovi vsakodnevni odjemalci. Sedaj jim ni treba več čakati na časnik do naslednjega dne po izidu, kakor doslej, ko so ga prejemali po pošti.
Res je, da nemi prodajalec za zdaj še ne proda vsega. Po besedah Alojzije Šlamberger, ki skrbi, da je tu prodajalec ob pravem času v središču Laporja, je iz dneva v dan ob večerih kup neprodanega časopisa manjši. To dokazuje, da si nemi prodajalec že pridobiva stalne odjemalce.
Ob koncu pa še to: med laporskimi kupci Večera ni bilo niti enega, ki bi namemu prodajalcu pozabil časnik plačati.
VIR IN FOTO: Viktor Horvat
ŠE ENKRAT O NESREČI NA KLOPCAH
Poročali smo že, da se je na Klopcah, na cesti Maribor—Slovenska Bistrica, zgodila huda prometna nesreča, ko je tovornjak Avtoprevoza iz Tolmina GO 91—40 s prikolice sejal 400 kg težke kolobarje pločevine. Pri tem je poškodoval nekaj avtomobilov, škoda je znašala 55.000 dinarjev.
Uprava javne varnosti nam je naknadno sporočila nov podatek o tej nesreči. Nikolaj Golja je vozil s tovornjakom goriške registracije iz Slovenske Bistrice proti Mariboru in je pri Klopcah zapeljal v levo bankino, vozil nekaj časa po njej, nato pa je vozilo usmeril na sredino cestišča, takrat pa je izza ovinka pripeljal Alojz Zorec iz Bolgarske v Mariboru s Špedtransovim tovornjakom in zadel v sprednji blatnik in vrata Goljinega tovornjaka ter mu poškodoval cerado, vendar je Golja peljal kar naprej.
VIR: B. D., Večer
Umrl je duhovnik STANKO STRAŠEK
Stanko Strašek je bil rojen 25. oktobra 1917 v Zibiki (Šmarje pri Jelšah).
Osnovno šolo je obiskoval v Zibiki, klasično gimnazijo med leti 1928−36 v Ljubljani, bogoslovje pa je študiral med leti 1936−41 v Mariboru in bil leta 1941 posvečen v duhovnika.
Kot kaplan je leta 1941 nastopil svojo prvo službo na Spodnji Polskavi, vendar so ga Nemci zaradi protinacističnega delovanja izgnali na Hrvaško v Bartolovec v bližini Varaždina, kjer je živel do leta 1944. Nato je odšel v NOB, po vojni pa je do upokojitve leta 1966 služboval na več šolah na Hrvaškem in bil zadnja štiri leta tudi ravnatelj na gimnaziji v Krapini.
Med leti 1957−61 je bil tudi glavni urednik časopisa ‘Straža − danas’.
Stanko Strašek je umrl 27. julija 1968 v Malinski na otoku Krku (Hrvaška).
VIR: biografski-sb.si
VELEPOSESTVO POD DRŽAVNO UPRAVO
Veleposestvo baronice Viljemine Poscht (Post) na Zgornji Polskavi je postavila agrarna direkcija zaradi zanemarjenosti (lastnica je nad 80 let stara samica) pod državno upravo. Upraviteljem je imenovan ekonom mariborske moške kaznilnice, g. Lubanšek. ki ima nalog, da pripravi prostore za snujoči se »Posredni zavod moške kaznilnice v Mariboru«. V ta zavod se bodo po angleškem vzorcu premeščali oni kaznjenci, ki se lepo obnašajo in se lahko porabijo za delo na polju.
VIR: Jutro
Rodil se je učitelj LUDOVIK VAZZAZ
Prof. Ludovik (tudi Ljudevit) Vazzaz, šolnik in geograf, se je rodil 27. julija 1880 v Žabljeku pri Slovenski Bistrici očetu, zidarju, Ivanu in materi Frančiški, rojeni Gumzej.
Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru, med leti 1900–04 je študiral zgodovino in zemljepis na Dunaju (Avstrija) in leta 1906 opravil profesorski izpit. Zaposlil se je v Gorici in nato v Ljubljani, kjer je bil do leta 1936 profesor na učiteljišču, nato pa do upokojitve leta 1940 na III. državni gimnaziji.
S S. Kranjcem je napisal več učbenikov. Objavljal je tudi članke o matematični geografiji, sestavljenih krajevnih imenih, terminologiji in metodologiji v različnih časopisih in revijah.
Ludovik Vazzaz je umrl 17. oktobra 1976 v Ljubljani.
VIR: biografski-sb.si
