26. junij
Danes goduje STOJAN
Ime Stojan je slovanskega izvora. Ime je lahko nastalo iz zloženih slovanskih imen, katerih prva sestavina je stoj npr. Stojislav, Stojidrug, Stojimir, in s sufiksom -an. Sestavina stoj se razlaga kot velelnik glagola stati, starocerkvenoslovansko stojati, staropoljsko stojać, srbsko stajati, stojim v pomenu besede »stoj, ostani.«
Moške različice imena: Stojadin, Stojančo, Stojča, Stojče, Stojiša, Stojko, Stojo, Stojša, Stole.
Ženski različici imena: Stojana, Stojanka.
26. junij
MEDNARODNI DAN PROTI ZLORABI DROG IN NEZAKONITEMU PROMETU S PREPOVEDANIMI DROGAMI
Generalna skupščina se je leta 1987 odločila, da bo 26. junij postal mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami. S tem je želela izkazati svojo odločnost in pripravljenost povečati aktivnosti ter sodelovanje pri doseganju cilja za družbo brez drog. To je skupščina naredila na dan 7. decembra, po tem ko je dobila priporočilo mednarodne konference proti zlorabi drog in nezakonitemu prekupčevanju, ki je 26. junija sprejela širok interdisciplinaren osnutek o prihodnjem boju proti zlorabi drog.
VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Športno društvo Zgornja Ložnica je v petek, 26. junija, ob 17. uri na Zgornji Ložnici v počastitev dneva državnosti in zavzetja vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici pripravilo 9. tradicionalni VIP-turnir v malem nogometu za veterane. Na turnir so bile povabljene ekipe: Policijsko veteransko združenje Sever odbor Slovenska Bistrica, Območno združenje vojnih veteranov Slovenije Slovenska Bistrica, Občina Slovenska Bistrica, Klub direktorjev Slovenska Bistrica, Vojašnica Vincenca Repnika Slovenska Bistrica, ŠD Zgornja Ložnica – Bar gams veterani, veteranska ekipa mariborskih častnikov, ekipa vojnih veteranov z območja Bosne in Hercegovine in ekipe krajevnih skupnosti občine Slovenska Bistrica, ki mejijo na krajevno skupnost Zgornja Ložnica.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE
V občini Slovenska Bistrica bodo od prihodnjega meseca veljale nove, za večino uporabnikov višje cene komunalnih storitev, ki bodo zneske na avgustovskih položnicah v povprečju povišale za okoli 20 odstotkov. “Višji zneski so v glavnem posledica omrežnin, ki so višje zaradi nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, medtem ko cene storitev večinoma ostajajo enake,” pravi direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič in doda, da so po desetletju zamrznjenih cen tokratne spremembe stimulativno naravnane, saj bodo porabniki pitne vode in tisti, ki ustvarijo manj odpadkov, po novem plačevali manj kot doslej, večji potrošniki in povzročitelji odpadkov pa bodo morali nekoliko globlje seči v žep. “Povprečna štiričlanska družina, ki porabi 12 m3 vode in ima ob rumeni vrečki še 120-litrsko posodo za odpadke ter je priključena na javno kanalizacijsko omrežje, je doslej za to plačevala nekaj nad 34 evrov, z julijem bo ta strošek znašal dobrih 41 evrov,” pove Gregorič. Ob tem poudari: “S prvim julijem uvajamo tudi plačilo doslej brezplačnega odvoza bioloških odpadkov, ki bo poslej za 120-litrsko posodo znašalo dobra dva evra na mesec.” Za tiste, ki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, pa bo spremenjen tudi način plačevanja praznjenja greznic, ki je obvezno na vsaka tri leta, saj bo strošek praznjenja porazdeljen na mesece, odvisen pa bo od porabe vode. Tako bo na primer pri 12 m3 porabljene vode na mesec obračunan strošek za čiščenje greznic okoli štiri evre. Na Komunali Slovenska Bistrica pričakujejo, da bodo nove cene potrdili tudi občinski sveti preostalih občin, ki jim bistriško komunalno podjetje zagotavlja komunalne storitve.
VIR: Tomaž Karat, Večer
OBNOVILI BODO POŠTO
Od ponedeljka, 26. junija 2006, je bistriška pošta delala na novi in začasni lokaciji. Sedanjo poštno poslopje bo Pošta Slovenije – poslovna enota Maribor prenovila, prenavljati so jo začeli v začetku julija. Borislav Zupanc, direktor mariborske poslovne enote, je povedal, da bodo pošto preselili v bivše prostore gostišča Grajska klet, sedanje poštne prostore pa bodo zaprli.
V treh mesecih nameravajo obnoviti njeno notranjost, premestiti vhod in obnoviti pročelje. Obnova bo stala 160 milijonov tolarjev, prenovljeno pošto pa naj bi odprli konec septembra. V tem času bodo uredili še kontejnerski prevoz pošte – glavni dovoz in odvoz bosta na severovzhodni strani poslopja – novi vhod pa bo z Ljubljanske ceste. Vodstvo pošte opozarja svoje stranke, da bodo poštni uslužbenci v začasnih prostorih delali vsak dan med 7. in 19. uro, v soboto pa med 8. in 12. uro.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
ŠEST GLASBENIH PRIREDITEV
Začetek v nedeljo, 26. junija
Letos gostje iz Slovenije, čez tri leta že mednarodna udeležba – Poletje v Laporju je zamisel Jožeta Groblerja
V Laporju v bistriški občini bo poletje polno glasbe, je povedal prireditelj festivala Jože Grobler. Vse prireditve bodo v laporski cerkvi, laporski festival namreč podpira tudi tamkajšnji župnik Janez Osvald. Festival se je začel v nedeljo, 26. junija, končal pa 4. septembra.
Jože Grobler je še povedal, da je na festival, ki bo letos še brez tujih gostov, povabil šest skupin in posameznikov. Prvi bo posvečen državnemu prazniku, nastopil pa bo bistriški oktet Planika. Koncert se bo začel ob 19. uri. Drugi koncert bo 10. julija, nastopila bo vokalna skupina Ars iz Lovrenca na Pohorju. Skupina se ukvarja z gregorijanskim koralom, poje pa tudi druge skladbe in priredbe. Temu koncertu bodo sledili Savinjski rogisti, ki spadajo med najboljše tovrstne skupine na Slovenskem. Nastopajo že 25 let, v Laporju bodo igrali sakralno glasbo, narodne pesmi in popularne melodije. 7. avgusta bosta v cerkvi nastopila citrarka Irena Zdolšek in tenorist Jože Grobler. Rok Kosmač bo v Laporju pel 21. avgusta, festival pa bo zaključil pevec Ivan Hudnik.
Častno pokroviteljstvo nad festivalom je prevzela županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen, podprli ga bodo sponzorji in prijatelji glasbe.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Jože Grobler, organizator prireditev (Facebook)
TABOR ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV
Šmartno na Pohorju: Tabor Zoisovih štipendistov
Ljudska univerza Slovenska Bistrica je organizirala poletni tabor za Zoisove štipendiste. Pripravila ga je na Šmartnem na Pohorju, kjer so mladi spoznavali metode raziskovalnega dela, obiskovali šolo retorike, govorili o vinu in njegovih slabih straneh in predstavili so jim ljudske plese. Štipendistom so predavali tudi o lepotah Pohorja in Haloz, spoznali so vse pomembnejše kulturno-zgodovinske spomenike v občini in na koncu tabora pripravili razstavo svojega dela.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
PLANIKINI PROSTORI ZDAJ V ROKAH GORENJA
Po dokaj mučnih pogajanjih o lastništvu prostorov, kjer dela blizu sto delavcev Gorenjevega podjetja Programatorji, sta Gorenje in bistriška Planika (po nekaj let stari pogodbi s takratnim bistriškim izvršnim svetom lastnica objekta) sklenila dogovor o prodaji prostorov Gorenju. Tako podjetje, ki je 1987. leta odkupilo del proizvodnje od makolske Iskre, ostaja v Slovenski Bistrici. To je zelo pomembno za tukajšnje delavce, ki bi s prenosom podjetja v Velenje prav gotovo ostali brez dela.
VIR: (ps), Večer
REFERENDUM NI USPEL
V nedeljo, 26. junija, so prebivalci krajevne skupnosti Zgornja Polskava na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Udeležba na voliščih je bila dobra, vendar je večina volilnih upravičencev nasprotovala uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka.
VIR: (zk), Večer
PRIJETEN KONEC POUKA
Starši in prvošolci z osnovne šole Zgornja Polskava so ob koncu šolskega leta priredili piknik na kmetiji Slavice in Jožeta Rebernaka na Kočnem nad Zgornjo Polskavo. Otroci s starši in tovarišico Ireno so se ob igranju z žogo, vlečenju vrvi veselo poslovili od šolskega leta.
VIR: Večer
FOTO: M. Voglar
USTANOVLJENO AMD SLOVENSKA BISTRICA
Priprave na ustanovitev društva so se pričele že v letih 1947 in 48. Eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev društva je bil gospod Vili Germ. Sopobudniki so bili še Rudi Mlekuš, Ivan Frangež, Tone Matičič, Maks Pilko, Tone Pristovnik in Ignac Bock. Prvi sestanek je bil v gostilni pri Avguštinu v Slov. Bistrici, kjer se je sestanka udeležilo 30 ljubiteljev avto moto športa. Sklenili so, da bodo pričeli vzgajati občane za voznike motornih vozil. Naša avto moto organizacija je od začetka delovala kot sekcija okrajne ljudske tehnike. Šele 26. junija 1949 je uradno postala AMD Slov. Bistrica na občnem zboru, kjer je dobilo svoja pravila. Izvoljen je bil 12 članski upravni odbor in 3 članski nadzorni odbor. Navzočih je bilo 56 članov. Upravni odbor je od takrat naprej redno organiziral seje, volil in imenoval razne komisije predsednike in podobno.
Prvi predsednik AMD je bil Tone Matičič
VIR: AMD Slovenska Bistrica
FOTO: Zapisnik ustanovne seje AMD iz leta 1949
SODILI SO MORILCU
Tiste dni so bili časniki polni poročil o sojenju 21-letnemu Antonu Kmetcu iz Zgornjih Jablan, ki je bil obtožen, da je ubil 30-letno Marijo Frangež. Truplo umorjene, bila je ustreljena od zadaj v prsi, je nekdo nato zvlekel na tire v Gaju, vlak pa ji je odrezal levo roko in levo nogo. Truplo umorjene je 26. junija 1909 našel železniški čuvaj Jože Cene s Pragerskega. Že njemu se je zdelo čudno, da je bilo na mestu, kjer je ležalo truplo, malo krvi, še bolj nenavaden pa je bil list papirja, pritrjen na bližnjem telegrafskem drogu, na katerem je pisalo, da naj zaradi smrti Frangeževe nihče ne sumi Antona Kmetca. Preiskovalci so našli nedaleč od trupla v pšenici pohojeno zemljo, mlako krvi in nekaj kosov obleke umorjene. Sum je padel na Kmetca, kajti umorjena Frangeševa je bila njegova ljubica, že pri svojem 16. letu ji je naredil otroka in je moral zanj plačevati šest kron preživnine na mesec.
Ko so ga aretirali, je zanikal krivdo in za nedolžnega se je izrekel tudi na obravnavi. A sodni senat je bil po izvedenih dokaznih postopkih enoten: Antona Kmetca je spoznal za krivega in ga marca 1910 obsodil na smrt na vešalih. Neuspešna je bila tudi njegova pritožba na prizivno sodišče.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 286
»BANDITI« SO ROPALI
V noči na 26. junij so »banditi« orapali trgovino trgovca Sicherla in odpeljali s seboj kot mobiliziranca dva fanta iz vasi. Eden od njiju se je vrnil z vzhodne fronte, kjer je bil ranjen, zato je bil doma na bolniškem dopustu. Isti »banditi« so na Pragerskem razstrelili železniške naprave.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 256
Rodil se je organist in hmeljar JAKOB KOS
Jakob Kos se je rodil 26. junija 1879 v Studencah pri Ponikvi očetu Boštjanu, posestniku in materi Mariji, rojeni Štorman, gospodinji.
Osnovno šolo je obiskoval v Ponikvi in jo leta 1893 zaključil. Po končani osnovni šoli se je v Celju učil igrati klavir, violino in kitaro. Leta 1899 je začel obiskovati tudi novoustanovljeno triletno orglarsko šolo v Celju, ki jo je leta 1902 tudi uspešno zaključil.
Že leta 1900 se je na prošnjo slovenjebistriškega župnika Antona Hajška preselil v Slovensko Bistrico, kjer je takoj postal aktiven kulturni delavec. Poleg tega, da je bil cerkveni organist, je bil tudi uspešen zborovodja. Vodil je cerkveni, pa tudi čitalniški mešani in moški pevski zbor. Sodeloval je v Čitalnici, kjer je postal leta 1905 eden od podpredsednikov odbora čitalnice. Sodeloval je tudi z Josipom Vošnjakom.
13. maja 1906 se je poročil z Elizabeto, rojeno Gajšek (*1882 †1962), iz Cigonce (občina Slovenska Bistrica).
Leta 1914 je zaradi spora z župnikom prenehal igrati orgle v cerkvi in kupil posestvo z mlinom na Jožefovem hribu v Slovenski Bistrici, kjer se je ukvarjal s poljedelstvom, z živinorejo, s sadjarstvom, z vinogradništvom in s čebelarstvom. Daleč naokoli je bil znan kot navdušen in uspešen čebelar. Kasneje se je kot prvi Bistričan začel ukvarjati tudi s hmeljarstvom.
Med 1. svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko. Udeležil se je bojev v Galiciji (Poljska). Po končani vojni je začel bolehati za posledicami težkih razmer na bojišču.
Jakob Kos je umrl 4. julija 1932 v Slovenski Bistrici.
VIR: biografski-sb.si
