27. avgust
Danes goduje MONIKA
Ime Monika izhaja verjetno iz italijanskega imena Monica, tudi Monnica. To bi lahko povezali z italijansko besedo monica, ki je sarinska ali narečna oblika besede monaca v pomenu »nuna, redovnica«. Nekateri pa ime Monika povezujejo z latinskim osebnim imenom Monna, ki mu ustreza ataroitalijansko mona, monna v pomenu »mati, nevesta«, nastalo iz madonna, in naj bi bilo kot mamma, nona ritmična tvorba otroškega jezika.
Ostale različice imena: Mona, Moni, Monica, Monija, Monja.
27. avgust
UMRL JE HERMAN POTOČNIK – NOORDUNG
27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl raketni inženir in strokovnjak za vesoljsko tehniko slovenskega rodu Herman Potočnik z vzdevkom Noordung. Nekaj časa je deloval v Nemčiji. S številnimi zamislimi, ki jih je opisal v knjigi Problem vožnje po vesolju, je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. Herman Potočnik je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita. Rodil se je 22. decembra 1892 v Pulju. 10. marca 1894 je oče umrl in nato se je mati odločila, da se s tremi otroki preseli v Maribor, kjer je Hermann Potočnik leta 1903 zaključil petletno deško ljudsko šolo.
ODPRLI BODO OBNOVLJENO SKAKALNICO
Na obnovljeni 50-metrski skakalnici bo po otvoritvi prva tekma v poletni sezoni
S prostovoljnim delom prihranili tretjino sredstev
Smučarsko skakalni klub (SSK) Šmartno na Pohorju skrbi za vzgojo vrhunskih tekmovalcev v smučarskih skokih in za več prireditev na rekreativnem nivoju v občini Slovenska Bistrica in širši okolici. V Skakalnem centru Kalše, kjer nam prijazno dobrodošlico izreče domačinka, ki živi blizu skakalnic, z besedami, “kako ste pridni, da pridete tudi v naše kraje”, zadnjih pet let ves čas kaj obnavljajo, je povedal predsednik SSK Šmartno na Pohorju Rado Vaner.
Tako so zdaj obnovili najdaljšo, 50-metrsko skakalnico. Obnovljen je iztek, ki je iz plastične mase, zaletišče je iz keramike, namenjene za te smučine, za estetski videz so položili umetno zeleno travo, okoli pa speljali aluminijasto ograjo, prej je bila lesena. Nova sta sistem za zalivanje in razsvetljava, je še povedal predsednik Vaner. “Uporabljeni so takšni materiali, da je ne bo treba ves čas obnavljati, in po vseh najnovejših standardih,” je strnil predsednik. Za skakalnico so pridobili certifikat Smučarske zveze Slovenije, dela je izvajalo podjetje Vračko iz Zgornje Kungote. Vrednost obnove znaša 100 tisoč evrov, največ je po besedah predsednika prispevala Občina Slovenska Bistrica, pomagali so tudi sponzorji, ogromno pa je bilo prostovoljnega dela, s čimer so prihranili okoli tretjino sredstev za obnovo, je poudaril Vaner.
Slavnostna otvoritev je bila v soboto, 27. avgusta, ob 16.30. Povabili so slovenskobistriškega župana Ivana Žagarja, predstavnike zveze ter reprezentantke in reprezentante, med njimi Lovra Kosa, Uršo Bogataj in Timija Zajca. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo ter bogat srečelov. Po otvoritvi bosta prvi tekmi v poletni sezoni na Šmartnem – prva serija ob 17.30 in druga ob 18.30. Tekmovali bodo klubi iz štajersko-koroške regije v vseh kategorijah, od 13. leta do veteranov; pričakujejo okoli 50 tekmovalcev. “Vabimo vse, od daleč in blizu,” vabi predsednik Rado Vaner, ki domačemu skakalnemu klubu predseduje sedmo leto. Upajo, da se bodo tudi tokrat dobro uvrstili domači tekmovalci. V skakalnem centru sta sicer še 15- in 20-metrska skakalnica. Trenirali bodo lahko doma
Omenjena pridobitev pomeni, da bodo lahko pripravljali tekme tudi poleti. “Kandidirali bomo za tekme za pokal Argeta skozi vse leto, v zimski in letni sezoni,” pravi predsednik kluba in še pove, da bodo odslej tudi domači tekmovalci lahko trenirali na domačem terenu in se ne bo več treba voziti v druge kraje, s čimer bodo veliko prihranili. Domači klub trenutno šteje dvanajst aktivnih članov, starih od sedem do dvajset let. Šmarčani imajo od začetka junija novo predsednico krajevne skupnosti, ker je prejšnji predsednik Modest Motaln po dvanajstih letih odstopil z mesta predsednika iz osebnih razlogov. Predsednica je zdaj Kristina Pregl, krajevno skupnost bo vodila do jesenskih volitev.
VIR: Irena Brdnik, Štajer’c
FOTO: Domačini Šmartnega so s prostovoljnim delom prihranili tretjino sredstev za obnovo njihove najdaljše, 50-metrske skakalnice (Irena Brdnik)
BODO ZAVRŽENE PSE DANES KONČNO POLOVILI?
V Spodnjem Prebukovju v občini Slovenska Bistrica krajane že več kot mesec dni razburja zgodba, ki se vrti okoli šestih zavrženih psičkov; v zavetišču za živali Zonzani iz Dramelj so jim svetovali, naj poiščejo kakšnega lovca
“Nekega jutra, pred kakšnimi petimi tedni je bilo, ko sem zjutraj na travniku pod cesto zagledal leglo psičkov. Klical sem zavetišče Zonzani v Dramljah in jih obvestil o očitno zavrženih štirinožcih. Ko ni bilo nikogar blizu, sem ponovno klical. Izgovarjali so se, da so prijavo komaj dobili. No, čez teden dni sta nato le prišla moški in ženska, a psov nista polovila, ker naj se ne bi bili pustili ujeti in prijeti. Pa smo se nato spet slišali po telefonu in dobil sem nasvet, da naj poskusim najti kakšnega lovca, ki bi živali lahko ustrelil z uspavalnimi naboji. In sem res poiskal kolega, ki je lovec. Izvedel sem le, da lovci takih nabojev nimajo. Vsa zadeva in to zavlačevanje se mi zdi že absurdno. Sosed, ki je pse nekaj časa hranil, tega zdaj noče več početi, tako da jim zdaj nosi hrano moj oče. Psi so medtem že zrasli, med igro preganjajo govedo in povzročajo težave kmetom. Za pomoč smo prosili tudi občino Slovenska Bistrica, a se, to je že prav neverjetno, vsa zgodba še vedno ni končala,” nam je ogorčen in že vsega sit, potem ko smo po klicu v uredništvo govorili že z dvema krajankama Spodnjega Prebukovja, povedal krajan, ki ne želi biti imenovan.
Samo štirje so še
Do travnika, na katerem kužkom nastavlja hrano in vodo, nas je prijazno vodil Miroslav Rebernik. Kužke je iz bližnjega gozda, od koder so ti ob našem prihodu pravkar prignali srno, privabil z oponašanjem laježa in klicanjem. “Le trije rjavi so še in en črn, ki pa sploh ne upa več do hrane. Sama ušesa so ga še, tako je že shiral. Očitno so ga drugi psi izločili iz tropa. Prav mogoče pa je, da je dva kdo že pokončal. Meni se živali smilijo, saj niso krive za to, kar se jim dogaja, prav tako pa ne razumem, da odgovorni toliko časa ne ukrenejo nič. Sem že slišal, da bi psičke nekateri, ki imajo vsega dovolj, najraje pokončali kar z ‘gipsom’, zmešanim med hrano. Si predstavljate kakšna mučna smrt bi bila to,” se je nejeverno spraševal Rebernik.
In smo jih že zagledali. Trije rjavi so se počasi prikazali iz gozda in nato radovedno odšli do posod s hrano. Medtem sta se za nami ustavila še dva avtomobila. Iz enega je prišel ves razburjen Vinko Pliberšek, kmet iz Spodnjega Prebukovja.
“Če azil toliko časa ni sposoben poloviti teh psov, potem naj pa lovce prosijo, da jih bodo postrelili. Teleta imam na paši in vsak dan jih moram loviti in iskati povsod naokoli. Tudi po sedem kilometrov daleč! Psi jih podijo in prestrašijo, tako da zbezljajo in potrgajo žico okoli pašnika ter se razbežijo. Tega sem že sit, saj moram kaj drugega delati kot teleta loviti in iskati. Razen tega pa, kdo mi bo povrnil škodo, če bo kakšna žival zaradi te divje jage poginila? Od tega živim in za zimo moram kaj zaslužiti! To je že prav noro!” se je kar vsulo iz ogorčenega Pliberška. Je pa tudi namignil, da ve, kdo ima psičko, ki naj bi bila mati zavrženih psov, ampak da tega ne upa povedati. Bi lahko imel še težave.
“Sem poklical policiste v Slovensko Bistrico. V soboto so bili pri meni doma in obljubili, da bodo storili, kar oni pač lahko,” je še dodal Pliberšek. To so policisti zatrdili tudi nam in poudarili, da so z mariborskim azilom za živali vedno odlično sodelovali.
Psov niso našli, pse so našli …
Prav zanimivo je, da so kužki potem, ko smo sami še nekaj časa vztrajali ob tistem travniku, po prijaznih klicih in prijaznem vabljenju prišli skoraj povsem v našo bližino. Kakšna je torej zgodba azila Zonzani? Vodja Tatjana Lenko nam je včeraj povedala: “V Spodnjem Prebukovju smo bili že 9. avgusta. Takrat nas je poklicala neka gospa. Kakšni dve uri in pol smo bili na terenu in psov nismo našli, krajani z nami niso sodelovali. Včeraj se je oglasil gospod, ki jih hrani, in verjetno bomo šli jutri zjutraj tja.”
Na pripombo, da so nam krajani povedali, da so pomagali iskati kužke in da so za pse prevzeli tudi vrečo hrane (ki je že zdavnaj pošla), pa tudi zraven so bili, ko sta delavca azila neuspešno poskušala omamiti pse, je Lenkova dodala: “Res smo jih poskušali omamiti s pasto Sadolin, a nam to ni uspelo. Zdaj smo dogovorjeni z lovcem iz Slovenske Bistrice, le narkotike potrebujemo. Zraven bo torej veterinar, akcijo bomo začeli jutri (danes, op. ur.) ob 9. uri. Klicala pa nas je gospa, ki tam sploh ne stanuje, niso nas poklicali tisti, ki so ogroženi. No, omenjena gospa nam je pokazala, kje kužki so, nihče pa ni hotel z nami sodelovati. Nekdo zagotovo ve, kdo je lastnik kužkov, pa noče povedati. Mi bomo pse lovili, občina bo plačala, lastnik psov se pa sladko smeji,” je zaključila Tatjana Lenko.
Rok Štibler: “So na pse pozabili?”
Vodjo mariborskega društvenega azila za živali Roka Štiblerja smo prosili za komentar zgodbe iz Spodnjega Prebukovja. Takole je povedal: “V pogodbi, ki jo je zavetišče podpisalo z občino, mora biti točno določen čas, v katerem je treba poskrbeti za žival. Poškodovane in bolne živali imajo seveda prednost, tudi mladičkov ne bi smeli več kot 24 ur pustiti brez pomoči. To, da se ne ukrepa več tednov, je enostavno nedopustno! Po takem času so ti psi že na pol divje živali in jih je, seveda, vsak dan težje uloviti. Morebitnega izgovora o polno zasedenem azilu ali o tem, da azil nima primerne opreme, tudi ne sme biti. Azili si lahko, če gre za prostorsko stisko, med seboj pomagajo, brez ustrezne opreme pa naj ne bi dobili dovoljenja za delo. Sprašujem se, ali niso morebiti na te pse pozabili?”
VIR: Zlatka Rashid, Večer
FOTO: Delavca azila Zonzani iz Dramelj nista uspela ujeti zavrženih psičkov. Ko smo sami nekaj časa stali ob tistem travniku, so po prijaznih klicih in vabljenju prišli skoraj povsem v našo bližino (Janko Rath)
BISTRIČANE VPLETLI V POSEL Z ILEGALCI IN MAMILI
Bivši policist Mirko Kukovič in gostinec Alojz Krhlanko odločno zanikata vpletenost v nečedne posle, o katerih govorita Slovenska Bistrica in celo Slovenija
Dve zgodbi krožita v Slovenski Bistrici. Obe šokantni, nenavadni, kriminalni in širokih razsežnosti. V prvi imata glavni vlogi vodilna iz družbe Impol, v drugi nastopa trojica znanih bistriških zasebnikov. Ker o slednjih govori ulica in ker vsak dan zgodba dobiva nove akterje in nove elemente, je prav, da se ji približamo. Trojica naj bi se bila ukvarjala s kriminalnimi posli in bajno zaslužila: prevažala je ilegalne prebežnike čez madžarsko in hrvaško mejo do italijanske meje, na določenih postojankah se je oskrbela še z mamili najvišje vrednosti in jih razpečevala ‘dilerjem’. Vsa ta dejanja pa naj bi bile tekla celo pod okriljem policistov. V kriminalni združbi so, sodeč po govoricah, bivši policist in podjetnik, gostinec in lastnik gradbene firme, dva Slovenca, tretji pa je Albanec. Čez dan ali dva je na dan prišla informacija, da je trojica že za zapahi in da jim trda prede.
“Fant, kam si zabredel, kaj si naredil?”
Pokličemo policijsko postajo Slovenska Bistrica. Pomočnik komandirja pove, da o združbi, ilegalcih in drugih ne ve ničesar, o tem bo mogoče govoriti na tiskovni konferenci, ki jo utegne sklicati komandir policijske postaje pred začetkom šolskega leta. Na njej naj bi časnikarji vprašali, ali je zgodba resnična ali lažna. Kot kaže, je bil ta klic vzrok, da je poklical vpleteni in predlagal srečanje v enem od gostinskih lokalov zunaj Slovenske Bistrice. Srečamo se z bivšim policistom in lastnikom gostinskega lokala Picerija Kuki na Cigonci Mirkom Kukovičem. Prisede lastnik ‘kafebara’ Furči z Leskovca Alojz Krhlanko. Tretji je na dopustu v Prištini. Ne bomo ga motili. Kukovič pove, da so ga z zgodbo o drogi in ilegalcih seznanili prijatelji, preden je odšel na 15-dnevni dopust na morje.
“Štiri leta sem napovedoval, da bom zapustil policijo in se posvetil družini, gostinstvu in obrtni dejavnosti. Policijo sem zapustil po 17 letih službe, odšel sem 28. julija letos. Potem pa šok. Zazvonijo telefoni: ‘Fant, kam si zabredel, kaj si naredil?’ Drugi sprašujejo, ali sem zaprt in kje. Zgodba zaokroži z neverjetno hitrostjo, o njej govorijo tako rekoč po vsej Sloveniji,” pove Kukovič. “Vse je izmišljeno, nikoli se nisem ukvarjal s takim poslom. Najprej vsega tega nisem vzel zares, potem sem ugotovil, da gre za dobro izmišljeno zgodbo, ki želi diskreditirati moje ime, korektno delo v policiji, zasebno življenje, ugled družine in z njo povezano uspešno gostinsko dejavnost. Zdaj iščem odgovor na vprašanje, zakaj vse to o meni in prijateljih in kdo je avtor zgodbe. Iščem ga v nezdravem delu naše družbe in v kakem posamezniku iz vrst policije.”
Ovadba zoper neznanega storilca in denarna nagrada
Alojz Krhlanko reče, da skorajda ne more nič več dodati, vseeno še pove: “Tretjega udeleženca najine zgodbe ne poznam dobro, ne družim se z njim. Zelo sem presenečen nad vsem, kar se dogaja. Ni povodov za tako mnenje o meni, deset let sem lastnik gostinskega lokala in do zdaj se nisem ukvarjal z nečednimi posli. Ne morem si predstavljati, zakaj taka zgodba, kdo si jo je izmislil, zakaj prav jaz in Kukovič. Ko sem prišel s štiridnevnega dopusta, so me ustavljali ljudje s čudnimi pogledi in spraševali, a nisem v zaporu. Popolna neresnica je preplavila Bistrico,” je še rekel Krhlanko.
Prizadeta podjetnika sta povedala, da bosta prek odvetnika sprožila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca in razpisala denarno nagrado za informacijo o tem, kdo je začel širiti lažno zgodbo o njiju. Na vprašanje, ali ju je policija obiskala, sta odgovorila, da se z njo nista srečala, kolikor vesta, pa se policija z njima tudi ne ukvarja. Komandir policijske postaje Slovenska Bistrica Zlatko Kšela zgodbo o Kukoviču, Krhlanku in bistriškem gradbincu pozna in ob tem pove: “To so govorice. Lahko zatrdim, da je zgodba iz trte izvita. Policija se z njo ne ukvarja. Nekdo je začel govorico širiti, o vpletenih v govorice lahko rečem, da nimajo sence nad svojo glavo, kaj šele, da bi bili vpleteni v tako dejanje”.
Ovadb ni
Na mariborski policijski upravi nam je Boris Bajec, vodja urada direktorja PU Maribor, potem ko je preveril, ali so zoper nekdanjega policista Mirka Kukoviča in druge podane kakšne kazenske ovadbe, to zanikal. “Po podatkih mariborske policijske uprave zoper omenjene osebe kazenske ovadbe niso bile podane,” je zagotovil Bajec.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
OBNOVLJENA CESTA IN DOM KULTURE
Danes med 14. in 19. uro bo na ploščadi pred leskovškim kulturnim domom zelo živahna prireditev
Prebivalci krajevne skupnosti Leskovec – Stari Log bodo jutri praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo odprli prenovljeno cesto med naseljema Leskovec in Stari Log ter dom kulture. Avgust Lah, predsednik krajevne skupnosti, je povedal, da je obnovo ceste v dolžini 2,4 kilometra financirala občina Slovenska Bistrica, dom kulture pa lokalna skupnost in Kud Sloga Leskovec – Stari Log.Ob cesti so zgradili še pločnik v dolžini dobrega kilometra in javno razsvetljavo. Na domu so obnovili streho, zanjo pa plačali okrog tri milijone tolarjev. V kulturnem domu se srečujejo prebivalci, svoja sedeža imata tudi kulturno-umetniško društvo in krajevna skupnost. Gledališka skupina skoraj vsako leto za ljudi uprizori gledališko predstavo.”Praznovanje bomo začeli danes popoldne, jutri pa nadaljevali,” je povedal Lah, “danes ob 10. uri bo šahovski turnir za posameznike, ob 14. uri bomo odprli cesto in prenovljeno poslopje kulturnega doma, med 14. in 19. uro pa bodo člani Turističnega društva Ajda prikazali svoj program in družabne igre.” Silvo Krebs, predsednik organizacijskega odbora za izvedbo praznovanja, je dodal, da bo turistično društvo, v katerem dela 82 članov, izvedlo ves sobotni kulturno-turistični program. V njem bodo sodelovali člani TD Ajda, sosedna turistična društva in pihalni orkester PGD Spodnja Polskava. “Najprej bo kulturni program, ki ga bomo začeli na ploščadi ob kulturnem domu, sledile bodo družabne igre, člani TD Ajda bodo gostom in prebivalcem krajevne skupnosti pokazali ročno luščenje koruze, žaganje hlodovine, zabijanje žebljev in vlečenje vrvi. Naš spored je zelo zanimiv, obsega kar 20 družabnih iger, med drugim tudi ročno pranje perila. To bomo kmalu prikazali v Mariboru, in sicer pri cerkvi sv. Jožefa na Studencih,” je še dejal Krebs. Zvečer bosta vodstvi krajevne skupnosti in turističnega društva skupinam in posameznikom vročili pokale, priznanja in spominke.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Dom kulture Leskovec (KS Leskovec)
PLANINSKI KAŽIPOT
Medtem ko v pomembnejših križiščih večjih naselij videvamo bolj ali manj urejene kažipote, so si v Zgornjih Poljčanah postavili kar planinskega in nanj zapisali, da je do Boča 1 ura hoda, do Donačke gore 6 ur, medtem ko je do Triglava 181 km.
VIR IN FOTO: Viktor Horvat, Večer
PRVE URBANISTIČNE ZASNOVE SLOVENSKE BISTRICE
Novo poslopje naj bi začeli graditi prihodnje leto – Prva sredstva že zbrana – Predvidena velika dvorana za razne prireditve – Kaj bodo menili o novem projektu občani?
Urbanistični zavod v Mariboru je izdelal predlog za ureditev središča Slovenske Bistrice. O njem v posameznih organizacijah še razpravljajo. Ob koncu tega meseca bo sestanek, na katerem se bodo predstavniki stanovanjskega podjetja, trgovskega podjetja Planika in nekaterih drugih organizacij pogovorili o gradnji nove trgovske hiše, ki naj bi stala prav v središču mesta.
VIR: dm, Večer
FOTO: Predlog za preureditev središča Slovenske Bistrice. Številke pomenijo: 1 trg, 2 dvorana, 3 poslovna stanovanjska stavba, 4 zelenice, 5 parkirni prostor, 6 sedanje trgovine, 7 hotel, 8 občinska uprava, 9 šola, 10 PTT (Večer)
KRAVA JE UBILA POSESTNIKA
Ko je prignala te dni hčerka posestnika Hojnika, po domače Fuksa v Križni vasi pri Poljčanah, živino s paše domov, je oče opazil, da je eno kravo napelo. Hitro je poslal p o soseda, 601etnega Franca Elorjančiča, ki je veljal, da se razume na živinozdravniški posel, s prošnjo, naj žival zabode v trebuh in ji reši življenje. Florjančič je prispel s svojim inštrumentom in se, vajen tega dela, strokovnjaško lotil posla. Pri vbodu pa je kravo najbrž močno zabolelo, kajti z vso močjo je ooskočila in sunila z zadnjimi nogami Florjančiča s tako silo v želodec in trebuh, da je siromak na mestu obležal v hudih bolečinah. Vendar pa se je Florjančič čez nekaj trenutkov zopet dvignil in je šel še sam domov. Nesreči ni pripisoval posebne prozornosti, toda postalo mu je huje in v teku 36 ur je umrl v hudih bolečinah.
Pokojnik, ki zapušča vdovo in 11 otrok, je bil splošno priljubljen in spoštovan kot dober posestnik daleč naokrog. Za tragično preminulim gospodarjem žalujejo vsi, ki so ga poznali.
VIR: Jutro
Rodil se je ključavničar in železničar BRUNO RAJTMAJER
Bruno Rajtmajer se je rodil 27. avgusta 1912 v Starem Logu pri Pragerskem.
Med vojno je stanoval na Pragerskem in bil zaposlen kot ključavničar v delavnici državnih železnic v Mariboru. Partizanom se je priključil 15. septembra 1944 kot borec tretjega bataljona Bračičeve brigade.
Bruno Rajtmajer je padel kot borec Bračičeve brigade 11. maja 1945 v Borovljah (avstrijska Koroška).
VIR: biografski-sb.si
V MAKOLAH BO VESELICA
Jaka, zakaj si pa tako vesel?
Tina, kaj ne veš da je v nedeljo 27. avgusta v Makolah veselica, to se pravi, igrali bodo šaljive igre. Zadnjič sem bil tudi tam pa sem se mogel ves čas med igrami za trebuh držati tako me je smeh silil. To ti pa rečem, da take igre je treba iskati. Večkrat sem že slišal, da Makolski igralci so za igre spretni in izurjeni, pa je tudi res. Zato veš kaj Tina, kar zmenoj pridi v nedeljo 27. avgusta ne bode ti žal.
VIR: Straža
NEMŠKO KADROVANJE NA PRAGERSKEM
Da svet izve, kako varuje juž. žel. nemški značaj nekaterih krajev po Slovenskem, hočemo navesti tukaj nekaj podatkov o nastavljanjnu uradnikov na tukajšnji postaji. Na postaji Pragersko, katera leži na popolnoma slovenski zemlji, je nastavljenih 18 uradnikov, med temi trije Slovenci in 15 Nemcev. Pred kratkim je bilo tukaj še 5 Slovencev, kar je bilo že preveč za pragerske nemške ‘purgarje’. Rogovilili so tako dolgo, da so premestili vrlega Slovenca – narodnjaka, ki se jim je zdel preveč nevaren za ohranitev nemškega: pragerskega značaja, v Divačo na Krasu, na njegovo mesto so namestili, kakor se razume, slovenščine popolnoma nezmožnega uradnika. Drugega slovenskega uradnika so premestili v Spielfeld, na njegovo mesto pa je prišel seveda tudi Nemec – Tirolec. Ako zahtevaš pri blagajni v slovenskem jeziku vozni listek, se odgovori: ‘Versteh Sie nicht’, ker sta oba blagajničarska uradnika nezmožna slovenščine. Seveda morajo naši slovenski uradniki v pregnanstvo v Gornje Štajersko in Tirolsko. Medtem ko nemški uradniki na slovenski zemlji ustanavljajo razna nemška društva, kakor podružnice ‘Sudmarke’, ‘Schulvereina’ itd., nimajo Slovenci na Pragerskem in v okolici nobenega društva.
VIR: Domovina
KIP SV. JOŽEFA NA ZGORNJI POLSKAVI
Ob mostu preko reke Polskave stoji na podstavku kamnit kip sv. Jožefa z otrokom v naročju v naravni velikosti. Na podstavku je letnica S. J. 27. avgust 1870. Gre za kakovostno kiparsko delo.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 288
FOTO: Kip sv. Jožefa (Arhiv Francija Padežnika)
Rodil se je slikar in grafik KARL REICHERT
Karl (tudi Carl) Reichert se je rodil 27. avgusta 1836 na Dunaju (Avstrija).
Bil je slikar in grafik. V drugi polovici 19. stoletja je potoval po naših krajih in nastal je t. i. Grajski album vedut, med katerimi je tudi upodobitev Slovenske Bistrice iz leta 1864.
Karl Reichert je umrl 5. aprila 1918 v Gradcu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
