Domovina je zadnje dni avgusta 1905 napovedala, da »bodo dne 3. septembra t. l. priredili Nemci na Pragerskem slovesnost na korist nemški šoli, katero nameravajo ondi ustanoviti«, 31. oktobra pa je objavila daljše besedilo z naslovom »Pragersko« in bralce pozvala, naj se uprejo:
»Da je Pragersko zelo prometno torišče, to uvidevajo tujci, a mi domačini jih mirno gledamo, kako se med nami šopirijo in kako jim je vse še premalo prusko. Zato ustanavlja znani Steinklauber prusko šolo začasno v svoji hiši. Že sedaj se ti Germani hvalijo okrog, kako bodo stavili prusko šolo na naše stroške. Že sedaj pravijo, kako smo bedasti, kako nas bodo lahko pregovorili, da bomo sprejeli to nepotrebno prusko šolo v vzdrževanje.
Vprašam vas, ali ste res tako neumni in taki bedaki, kakor vas sodijo naši Nemci, rekše nemčurji, da boste privolili tem privandrancem prusko šolo zidati na vaše stroške in to v osrčju slovenske zemlje?
Ako pomislimo in pogledamo, koliko nemških otrok je na Pragerskem, naštejemo cele štiri, vsi drugi otroci so slovenskih starišev. Ali smo zares tako zabiti, da bomo dali svojo nado, svoje upanje, svoje otroke v ponemčevalnico, da se nam odtujijo? Ne! Odločno moramo zahtevati, da se zabrani zidanje nove šole na Pragerskem na naše stroške. Imamo na Spod. Polskavi krasno šolo, katero še vso dolgujemo in v kateri se naši otroci dovolj nemški naučijo, ker imamo dobre učiteljske moči in kjer nam ni potreba plačevati šolnine. Kako nas veseli, če srečavamo otroke, ki nas pozdravljajo z lepim slovenskim pozdravom. Slovenski stariši, premislite dobro, da se ne bodete kesali!
Pragersko. Resna beseda našim voditeljem! Sedaj pridno lovijo otroke slovenskih staršev za nemško šolo. Železniškim uslužbencem in delavcem Steinklauberjeve tovarne se preti, da izgube službe, če ne pošljejo svojih otrok v ponemčevalnico. Tudi med Poljanci se pridno agituje – in zdi se mi, ne brez uspeha. – Da je pri nas toliko nezavednosti, toliko nemškutarije, da je ‘Štajerc’ tako razširjen, pač ni čudno. Saj se za ta kraj – mislim posebej cirkovško župnijo – živa duša ne briga. Pri nas še ni bilo nikdar nobenega političnega, niti poučnega, niti kakega drugega shoda. Kakor da je naše ljudstvo popolnoma zavrženo. Čudim se, da je pri takih razmerah vendar še par mož narodnjakov-poštenjakov.
Včasi si človek misli: Če se gospodje na Ptuju in v Mariboru nič ne brigajo, naj pa bo, naj pa gre vse k vragu! Spodnja Polskava je nemškutarska, Cirkovce bodo v teku par let. V sredi med obema pa leži Pragersko, nemčursko gnezdo! Seme malomarnosti poganja od Pragerskega že vedno bolj proti Cirkovcam. Skrajni čas je, da naši voditeljski krogi store tukaj svojo narodno dolžnost!«

VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 183-184