6. november
Danes goduje LENART
Ime Lenart izhaja iz nemškega imena Leonhard, ki je zloženo iz starovisokonemških besed lewo (lev) in hart (močen, drzen).
Moške različice imena: Lenard, Lenardo, Leno, Leo, Leon, Leonard, Leonardo, Leonhard, Lun, Nardi, Nardo.
Ženske različica imena: Leonarda, Leona, Leonara.
6. november
MEDNARODNI DAN PREPREČEVANJA IZKORIŠČANJA OKOLJA V ČASU VOJNE IN OBOROŽENEGA KONFLIKTA
Generalna skupščina je leta 2001 razglasila 6. november za mednarodni dan preprečevanja izkoriščanja okolja v času vojne in oboroženega konflikta. Škoda, ki jo v okolju povzročijo oboroženi spopadi, pusti dolgoročne negativne posledice na ekosistemih in naravnih virih. Ker negativnih posledic ni mogoče zaustaviti na državnih mejah, generalna skupščina poudarja potrebo po skupnem delovanju za zaščito skupnega okolja.
POLJČANE: ZA VEČJI RAZVOJ OBČINE
Protikandidata sedanjega župana ocenjujeta, da bi moralo občinsko vodstvo več narediti za boljše bivalne razmere v občini
V občini Poljčane se za župansko mesto poteguje trojica kandidatov. Ob sedanjem županu Stanislavu Kovačiču, ki končuje tretji mandat, še Tomaž Kokot in Maja Bračko
Stanislav Kovačič je tudi tokrat kandidaturo podprl s podpisi volivcev, župansko funkcijo opravlja profesionalno, sicer pa je po izobrazbi profesor fizike in matematike. Pri prihodnjih prioritetah navaja ureditev komunalne infrastrukture. V ospredje je postavil gradnjo centralne čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem, kar je ocenjeno na skupno vrednost okoli šest milijonov evrov. Za proračun s 3,68 milijona prihodkov in 4,38 milijona odhodkov (razliko pokrivajo s presežkom iz preteklih let) je to dolgoročen zalogaj. “Lansko leto smo končali z okoli 700 tisoč evri na računu. Glede na to, da smo v volilnem letu, bi lahko porabili nekaj sto tisoč evrov za obnove cest in na veliko asfaltirali, kar se počne drugod, vidim. Toda sam sem pri tem zelo konservativen,” dodaja Kovačič. Navaja še dokončanje sedanje obvoznice oziroma nadvoza nad železniško progo, pa v prihodnje gradnjo obvoznice v smeri Slovenske Bistrice ter ureditev še dveh nivojskih križanj z železniško progo. Omenjeno bo izvedeno v daljšem obdobju, dodaja, par let bo trajalo samo umeščanje, priprava dokumentov, ne nazadnje gre pri tem za državne projekte. “Med primarnimi zadevami je tudi ureditev športnega igrišča pri Osnovni šoli Kajetana Koviča Poljčane ter ureditev središča Poljčan,” še navaja sedanji župan.
Tomaž Kokot, magister ekonomskih in poslovnih ved, je zaposlen kot področni direktor v programerskem družinskem podjetju. Aktiven občinski svetnik je že od leta 2010, pred štirimi leti je tudi kandidiral za župana in se uvrstil v drugi krog. Meni, da je dovolj stagniranja občine, da je treba več narediti za njen razvoj. Ocenjuje namreč, da je sedanje občinsko vodstvo naredilo zgolj eksistenčno nujne stvari za funkcioniranje občine, glavni večji projekti pa da so državni, dodaja. Pri gradnji omenjene obvoznice pa bi moral župan vplivati vsaj na izgradnjo pločnika in kolesarske steze, a tega po njegovih besedah ni storil. Sam bi se zavzel za takojšnje sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) za gradnjo stanovanj in hiš, ureditev dotrajanih stavb, omenja skrb za vrtce z ureditvijo parkirišč. Izgradnjo čistilne naprave, kanalizacije in atletskega igrišča. Je član stranke SDS, ki je tudi podprla njegovo kandidaturo, sicer pa ga podpirajo krajani vseh političnih barv, še dodaja.
Maja Bračko, kandidira s podpisi volivcev, je predsednica zelo aktivnega Turističnega društva Samostan Studenice, je lokalna turistična vodnica, trenutno zaposlena v gostinstvu. Svojo veliko prednost vidi v tem, da je priseljena v občino, tukaj živi štirinajst let, nima širših sorodstvenih vezi, tudi zato na občino gleda kot celoto in namerava v njej še naprej kakovostno živeti, dodaja. V ospredje postavlja obnovo in izgradnjo infrastrukture za aktivno preživljanje prostega časa vseh generacij, pri tem pa tudi preureditev športnih igrišč pri osnovni šoli z atletskim stadionom ter nasploh ureditev športnih površin, odcepitev enote v Studenicah in Poljčanah od Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Potencial vidi v turizmu. Tudi ona omenja sprejetje OPN, skrb za nepremičnine v lasti občine, kolesarsko povezavo občine s sosednjimi.
VIR IN FOTO: Branka Bezjak, Večer
NA KEBLJU TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH GASILK IN GASILCEV
Kebelj se je v petek, 6. novembra, odel v praznično preobleko, saj se je o njihovi krajevni skupnosti, ki sodi v eno najbolj dejavnih v slovenjebistriški občini, slišalo najprej na valovih Radia Maribor, popoldne pa so gostili še prihod starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Slovenska Bistrica.
Srečanje, tokrat 34. po vrsti, je bilo nadvse toplo in prijazno, saj so prišli gasilci in gasilke, mnogi v spremstvu, ki so se v preteklosti veliko let odzivali klicu na pomoč in nesebično pomagali ljudem v stiski. Na srečanju so jih pozdravili stanovski kolegi, predstavniki krajevne skupnosti in drugi. Druženje je organiziral Marjan Zaviršek, ki je predsednik komisije za delo s starejšimi gasilkami in gasilci.
Za dobro počutje so poskrbeli kebeljski glasbeniki in ostali nastopajoči.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
SVEČE, NOVI SLOVENSKI STATUSNI SIMBOL
Društvo za varstvo okolja Vintgar Slovenska Bistrica je pred dnevom spomina na mrtve kar močno potrkalo na zavest ljudi: priporočilo je, da na grobovih prižgejo le eno svečo v spomin. Predsednik društva in nekdanji državnozborski poslanec Janko Predan, dr. med., je povedal, da ob dnevu spomina na mrtve prižgemo preveč sveč. “Število prižganih sveč postaja novi statusni simbol. Ker plastično okrasje in sveče spreminjajo pokopališča v izložbe plastičnih izdelkov, smo se v društvu odločili, da ljudi spomnimo na pretekle dni, ko je na grobu gorela le ena sveča. Posnemajmo naše prednike,” je opozoril Predan in dodal, da njegova in Vintgarjeva prošnja letos ni veliko zalegla.
Ko je obiskal pokopališča, je opazil, da je na grobovih še več sveč kot lani. Je pa res, da ga je ustavilo veliko ljudi in mu povedalo, da se bodo prihodnje leto drugače obnašali in prižgali manj sveč. “Vse kaže, da je akcija nujna, ekološka zavest mora zmagati. Vesel sem, ker je reagiralo ministrstvo za okolje in prostor, ker je ugotovilo, da je vsako leto na pokopališčih več nevarne plastike, več plinov in več smeti. Pričakujem, da bo podobno reagiralo tudi bistriško komunalno podjetje in ljudem povedalo, koliko zabojnikov sveč morajo odpeljati na odlagališče odpadkov. Lani je Vintgar opozoril komunalce na odlaganje sveč. Javno podjetje se je odzvalo in zunaj pokopališča postavilo zabojnike izključno za plastične sveče. Tudi letos so bili tam, pravzaprav so tam vsak dan. Prepričan sem, da se mora Slovenija tega vprašanja lotiti zelo resno. Če ne bo šlo drugače, bo treba nekaj denarja zahtevati od proizvajalcev plastike. Njihov prispevek bosta država in občina porabili za odpravo ekoloških problemov in reciklažo plastike,” je še dodal Predan.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Velikokrat prižigamo sveče, ulite v plastično maso – a žal je dogorele sveče težko reciklirati (Večer)
6. november 2006
USTANOVLJENA FOLKLORNA SKUPINA BREZA
Ideja o ustanovitvi folklorne skupine je bila prisotna že dalj časa. Na pobudo posameznih članov Turističnega društva Breza Pragersko – Gaj je bila 06. novembra 2006 na ustanovnem zboru ustanovljena Folklorna skupina Breza kot sekcija Turističnega društva Breza Pragersko – Gaj. Nekaj napotkov in informacij o ljudskih plesih in običajih je članom folklorne skupine v novembru 2006 predstavila ga. Silva Mrčec iz Središča ob Dravi.
V začetku leta 2007 pa je skupini uspelo pridobiti mentorico – učiteljico folklornih plesov Miroslavo Ptičar. Skupina se je takoj s takšno vnemo in zavzetostjo lotila dela, da je že v času komaj dobrih treh mesecev kvalitetno osvojila naslednje slovenske ljudske plese:
Fantje po polj’ gredo (Štajerska)
Pobreška polka (Štajerska)
Marko skače (Prekmurje, Štajerska)
Metltanc (Štajerska – splet)
Pojštertanc (Štajerska – splet)
Polka je ukazana (Gorenjska)
…ples presenečenja (Štajerska)
Veliko zaslug za tako hiter in kakovosten razvoj folklorne dejavnosti na Pragerskem ima Miroslava Ptičar, profesorica, kot dosedanja mentorica in koreografinja skupine ter predsednica Folklorne skupine Breza Metka Cesar, vsi člani oziroma plesni pari Folklorne skupine Breza ter harmonikar Ivo Brumec.
Trenutno skupino vodi Milena Furek, ki skupaj s člani pripravlja splete za nastope.
Skupina danes šteje devet plesnih parov.
VIR: TD Breza Pragersko-Gaj
FOTO: Folklorna skupina med nastopom (TD Breza Pragersko-Gaj)
EVIDENTIRANJE V OBČINI SLOV. BISTRICA
Številčno dobro
»Ugotavljamo. da poteka evidentiranje kandidatov za funkcije, ki jih bomo volili prihodnje leto v občini Slovenska Bistrica, dokaj dobro.« nam je povedal Vlado Dušej, predsednik občinske konference SZDL Slovenska Bistrica. »Končali smo namreč drugi krog evidentiranja in za okoli 800 funkcij v samoupravnih interesnih skupnostih evidentirali 3811 kandidatov, 1364 kandidatov pa smo kandidirali za družbenopolitično skupnost; tam potrebujemo 85 delegatov, v temeljnih delegacijah pa še okoli 500.«
V Slovenski Bistrici so evidentirali tudi delegata za zvezni zbor, predsednika zbora izvajalcev republiške zdravstvene skupnosti in predsednika zbora izvajalcev republiške telesnokulturne skupnosti.
VIR: (jš), Večer
NA MIRKOVEM GROBU
V petek, 6. novembra 1970, popoldne so učenci 7. c. razreda iz Slovenske Bistrice s tovarišem razrednikom po pouku obiskali grob bivšega sošolca Mirka Sonjorja s Polskave. Dobrega in marljivega sošolca so izgubili oktobra 1969. Imeli so ga zelo radi in njegova smrt jih je zelo prizadela.Iz Slovenske Bistrice so se peljali na Polskavo z avtobusom. Topla, sončna jesen jih je še bolj spominjala na enako sončen dan, ko so leto pred tem izgubili dragega sošolca. Na njegov grob so položili košarico s cvetjem, prižgali svečke na Mirkovem grobu in obujali spomine na lepe dni, ko je bil Mirko še živ in zdrav med njimi.
VIR: Vesna Vreš, osn. šola Slovenska Bistrica, Mladi rod, Večer
KUD GAJ PODPISAL POGODBO Z BABNIKOVO
KUD Gaj Zgornja Polskava je z gospo Babnik 6. novembra 1953 podpisala pogodbo o odkupu stavbe z zemljiščem. Ker je bilo na parceli dovolj prostora, so se lotili gradnje novega kulturnega doma.
VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 387
FOTO: Kulturni dom in prostori Krajevne skupnosti Zgornja Polskava danes (Arhiv Francija Padežnika)
Rodil se je zbiratelj FRANC PAJTLER
Franc Pajtler se je rodil 6. novembra 1941 v Račah, leta 1976 pa se je preselil na Pragersko.
Po poklicu je bil tehnični risar. Nekaj časa je bil zaposlen v Nemčiji, kjer se je tudi začel ukvarjati z zbiranjem fosilov. Nato se je zaposlil v Tovarni avtomobilov (TAM) Maribor, kjer je bil nekaj časa tudi predsednik sindikata. Pred odhodom v pokoj je bil zaposlen v Zavodu za kulturo (ZZK) Slovenska Bistrica, kjer je tudi dočakal upokojitev.
Večini ljudi je bil znan kot zbiratelj različnih stvari, predvsem fosilov in kamnin, zgodovina pa ga bo pomnila tudi kot avtorja večih knjig. Zbiral je tudi veliko drugega: glažutarske izdelke, petrolejke, molitvenike, stare razglednice, stare dokumente in knjige, gumbe, ipd.
V bistriškem gradu si obiskovalci lahko ogledajo naslednje njegove zbirke: Zbirka molitvenikov, Zbirka fosilov in mineralov, Minerali nekdanje skupne občine Slovenska Bistrica, Kamnine Pohorja in Zbirka petrolejk; na predstavitev pa čaka še njegova zbirka glažutnega stekla.
Dve leti je bil tudi predsednik Društva ljubiteljev mineralov in fosilov Slovenije.
Franc Pajtler je umrl 6. avgusta 2009 na Pragerskem.
VIR: biografski-sb.si
GESTAPO ARETIRA BRUNA GERDOVIČA
Bruno Gerdovič je bil ravno v službi v Veliki kavarni hotela Orel v Mariboru, ko so ga gestapovci 6. novembra 1941 aretirali zaradi sodelovanja z OF. Aprila 1942 so ga deportirali v koncentracijsko taborišče Mauthausen; tam je januarja 1945 s še nekaj taboriščniki Slovenci rešil gotove smrti pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.
VIR: biografski-sb.si
NOGOMETNA TEKMA V POLJČANAH
SK Boč : SK Adrija (Pobrežje) 6 : 3
V Poljčanah se je odigrala se je nogometna tekma med gornjima kluboma, ki je potekla zelo živahno. Pobrežarni so bili naši gosti že preteklo leto. Takrat so zmagali s 4:2. Tudi v nedeljo je bilo pričakovati, sodeč po njih boljši igri, zmago. Zlasti začeli so dobro. Toda tudi domačini so napeli vse sile in nekaj je pripomogla tudi sreča, da so si priborili zmago k gornjim rezultatom, ki bi bil pa prav tako lahko gostom v dobro. — Na igrišču je vihrala na drogu črna zastava. Pred tekmo je moštvo priseglo zvestobo kralju Petru II. V znak žalosti je odredil sodnik v deveti minuti enominutni molk.
VIR: Mariborski večernik Jutra
6. november 1911
SLOVENSKI DELAVCI NA PRAGERSKEM VRŽEJO SKOZI VRATA NEMŠKE NACIONALISTE
Železničarska nemško nacionalna rajhovska zveza ni bila le razredno nasprotna socialnodemokratski železničarski organizaciji, ampak je bila tudi v nacionalnem pogledu zelo protislovensko usmerjena. O tem zgovorno govori poročilo s shoda na Pragerskem, ki je bil 6. novembra 1911. Takrat je bil tam shod za povabljene goste, na katerem je govoril
Josip Kopač. Shoda se je udeležilo precej Slovencev, več kot nemško govorečih, na dnevnem redu pa je bil protest proti nemogočemu ravnanju postajenačelnika Schneiderja, ki je bil član rajhovske železničarske zveze, proti uslužbencem slovenske narodnosti. Vendar pa Kopač ni govoril o tem problemu, češ da bo to urejeno v direkciji Južne železnice na Dunaju, ampak o posledicah memoranduma, ki ga je centrala železničarjev na Dunaju poslala vladi -in je govoril o izboljšanju plač železničarskega osebja. Kopač je govoril v slovenščini, ko pa je hotel svoj govor na zahtevo nemško govorečih zborovalcev podati še v nemščini, je med nemškimi nacionalisti izbruhnilo nezadovoljstvo. Ti so namreč hoteli, da se obravnava primer Schneider, čeprav so se na začetku strinjali, da se ta briše z dnevnega reda. Schneiderjevi pristaši so z nemirom in Heil klici uspeli razbiti shod, slovenski delavci pa so začeli peti slovenske pesmi in na koncu nemške nacionaliste dobesedno vrgli skozi vrata.
VIR: Franc Rozman, Delavsko gibanje na območju občine Slovenska Bistrica od začetka do 1. svetovne vojne, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 360
ODPRLI NEMŠKO ŠOLO NA PRAGERSKEM
Pragersko. Resna beseda našim voditeljem! Sedaj pridno lovijo otroke slovenskih staršev za nemško šolo. Železniškim uslužbencem in delavcem Steinklauberjeve tovarne se preti, da izgube službe, če ne pošljejo svojih otrok v ponemčevalnico. Tudi med Poljanci se pridno agituje – in zdi se mi, ne brez uspeha. – Da je pri nas toliko nezavednosti, toliko nemškutarije, da je ‘Štajerc’ tako razširjen, pač ni čudno. Saj se za ta kraj – mislim posebej cirkovško župnijo – živa duša ne briga. Pri nas še ni bilo nikdar nobenega političnega, niti poučnega, niti kakega drugega shoda. Kakor da je naše ljudstvo popolnoma zavrženo. Čudim se, da je pri takih razmerah vendar še par mož narodnjakov-poštenjakov.
Včasi si človek misli: Če se gospodje na Ptuju in v Mariboru nič ne brigajo, naj pa bo, naj pa gre vse k vragu! Spodnja Polskava je nemškutarska, Cirkovce bodo v teku par let. V sredi med obema pa leži Pragersko, nemčursko gnezdo! Seme malomarnosti poganja od Pragerskega že vedno bolj proti Cirkovcam. Skrajni čas je, da naši voditeljski krogi store tukaj svojo narodno dolžnost!«
Pozivi slovenskih časnikov, naj se ljudje in pristojni uprejo odprtju nemške šole na Pragerskem, je bilo zaman: deželni šolski svet je prve dni novembra 1905 odobril ustanovitev privatne nemške šole na Pragerskem in šolo so 6. novembra, bil je ponedeljek, slovesno odprli. Botra sta ji bila tovarnar Franc Steinklauber in župan slovenske občine Spodnja Polskava Štefan Rudolf, »glavni priganjač pa je bil baje železniški uslužbenec Brožek, kateri še niti sam pravilno nemški ne zna«.
VIR: Mirko Munda: Pragersko-kronika, str. 184
