8. avgust
Danes goduje DOMINIK
Ime izhaja iz latinskega imena Dominicus s prvotnim pomenom »pripadajoč, posvečen gospodu«. Tak pomen izkazujeta latinski pridevnik dominicus v pomenu »gospodov, gospodarjev; gosposki, cesarjev« in samostalnik dominus v pomenu »gospodar, gospod; lastnik, posestnik; prireditelj; gostitelj; vladar; soprog, ljubček«.
Moške različice imena: Domen, Domenik, Domi, Domin, Domine, Dominko, Domo, Minko.
Ženska različica imena: Dominika.
Sorodno ime: Nedeljko.
8. avgust
SVETOVNI DAN MAČK
8. avgust, Svetovni dan mačk, po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali obeležujemo že vse od leta 2002. Namenjen je spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te kljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici.
Na svetu naj bi živelo več sto milijonov mačk, poznamo pa približno 60 pasem. Dolgo je veljalo, da se je udomačevanje mačk začelo v starem Egiptu, kjer so jih častili že približno 3100 let pred našim štetjem. Vendar pa so nedavna odkritja v arheologiji in genetiki pokazala, da so mačke udomačevali že okoli leta 7500 pred našim štetjem v zahodni Aziji.
OBČINA BO ODKUPILA ZBIRKO
Družina Čerič, ki je lani praznovala že 110 let ukvarjanja s fotografsko obrtjo, je vseskozi sledila napredku
Zbirko fotografske opreme družine Čerič iz Slovenske Bistrice bodo umestili med stalne zbirke v Bistriškem gradu. Ker predstavlja pomembno dediščino, se je z odkupom zbirke na svoji zadnji seji strinjal tudi slovenskobistriški občinski svet. Zbirka zajema fotoaparate, pripomočke za izdelavo fotografij in opremo iz foto studia. Občina bo za zbirko namenila skoraj sto tisoč evrov, kupnino bodo poravnali v štirih letih. V letošnjem proračunu so v ta namen zagotovili slabih 25 tisoč evrov.
Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je o družini Čerič, ki je lani praznovala že 110 let ukvarjanja s fotografsko obrtjo, leta 2016 pripravil odmevno razstavo. Eno najstarejših obrti v mestu je odprl Jakob Čerič, ki je bil neke vrste “frajkinclar” – ob fotografiranju se je ukvarjal še z drugimi zadevami, z bajalico je iskal vodo, v cerkvah popravljal orgle … Prvi atelje je imel v Oplotnici. Posel so nadaljevali Franjo, Mladen, Mladen – Miko in sedaj Nejka.
“Vedno smo šli v korak s časom, sledili smo napredni tehnologiji, kupovali najbolj moderne stroje. Že dedek je kupoval vedno nove stvari v Nemčiji, pri nas takrat ni bilo nič. Imel je izjemno kakovostne fotoaparate Leica, leta 1958 je začel izdelovati barvne fotografije. Tudi oče Mladen je kupil nov stroj za barvno izdelavo, to je bil zelo velik stroj, zasedel je celotno garažo, delal je praktično neprenehoma. To si zelo težko predstavljamo. Danes naši mladi uporabljajo najnovejše injet stroje, med drugim lahko varno fotografirajo nosečnice. Seveda pa ne gre brez nenehnega izobraževanja, redno obiskujemo tudi fotografske sejme,” je ob obletnici povedal Mladen Čerič – Miko.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Razstava o družini Čerič leta 2016 v Bistriškem gradu (Aleš Kolar)
LUKAS TOMAŽIČ V DRESU MARIBORA
Obetavni nogometni vratar iz Slovenske Bistrice
Štirinajstletni vratar Lukas Tomažič je eden najbolj obetavnih slovenskobistriških nogometašev. Po Domnu Grilu, ki v prvi slovenski nogometni ligi brani za ljubljanski Bravo, je drugi vratar iz Slovenske Bistrice, ki mu je v zadnjih letih uspel prestop v znani klub. Tomažič je namreč od februarja član selekcije U14 Nogometne šole NK Maribor. Na preizkušnjo v štajersko prestolnico so ga povabili maja lani, ko je za ekipo U15 NK Bistrica branil doma proti Mariboru, prvo tekmo v dresu vijoličastih pa je odigral oktobra 2018 proti Rudarju iz Prijedorja. “Soigralci so prijazni, smo dobra klapa. Večina jih je iz okolice Maribora, nekaj jih prihaja tudi iz Slovenskih Konjic, Dravograda in Domžal. Največ pa se družim z drugim vratarjem naše selekcije Jakobom Jecljem,” pravi 177 centimetrov visoki mladi vratar.
Lukasovi trenerji v Slovenski Bistrici so bili Drago Ozmec, Marko Plavšič, Boris Kruder, oče Aleš Tomažič in Božo Ornik. V Mariboru je najprej vadil pod vodstvom Sandra Bloudka, njegov sedanji trener pa je Matjaž Kek mlajši. Vratarskih spretnosti ga uči tudi Primož Kračun. “Najprej sva z očetom hodila na igrišče in brcala žogo. Šel sem na prvi trening, bilo mi je všeč, zato sem začel resno vaditi. Sprva sem igral v napadu, ko pa je na enem od turnirjev zbolel naš vratar, sem se preizkusil v golu. Dobro se počutim, poleg tega pa ni treba veliko tekati,” o začetkih pravi mladi nogometaš.
Učenec 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica, jeseni gre v deveti razred, je z Mariborom priprave za novo sezono začel 7. julija. Dvakrat na teden trenirajo dvakrat na dan, poleg tega ima še individualne treninge za vratarja. Skupno opravi vsaj sedem treningov na teden. “Pravih počitnic nisem imel. Šest dni sem bil z družino na morju, ker pa sem šel na mednarodne otroške igre v Rusijo, smo morali en dan prej domov,” doda. V ruski Ufi, kjer je v različnih športih sodelovalo okoli 1500 športnikov in športnic iz 50 držav, je branil za Osnovno šolo Šentilj. Med dvajsetimi nogometnimi ekipami so osvojili četrto mesto, Lukas je v četrtfinalu celo dosegel zadetek čez celotno igrišče. “Kljub temu da smo prejeli precej golov, sem zbral nekaj dobrih obramb. Igrali smo na glavnem igrišču z umetno travo. Tudi gledalcev je bilo veliko, naši četrtfinalni in polfinalni tekmi so spremljali ostali slovenski športniki, ki so pred tem zaključili svoja tekmovanja. Ogledali smo si tudi nekaj mestnih znamenitosti,” pravi vratar in doda, da nima posebnega vzornika. “Včasih sta bila to Neuer in Casillas,” pove in ugotavlja, da mora še malo zrasti, ker njegove podaje niso dovolj dolge. Lukasova prednost je predvsem v hitrosti, lani je na osnovnošolskem državnem prvenstvu osvojil 13. mesto v teku na 60 metrov. In kakšne so njegove želje? “Upam, da bom v prihodnje branil za kakšen dober klub v tujini, želja je seveda braniti tudi za slovensko reprezentanco. Zaenkrat pa želim postati prvi vratar svojega kluba,” Lukas Tomažič, ki navija za Real Madrid.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Lukas Tomažič med treningom (Aleš Kolar)
SODELUJEJO VSA DRUŠTVA V KRAJU
Že 21. športno, kulturno in zabavno prireditev so pripravili, pri čemer prednjačijo gasilci
Tradicionalna prireditev Spodnjepolskavsko poletje, ki je ena večjih v občini Slovenska Bistrica, je pretekli konec tedna privabila več tisoč obiskovalcev. Prvo nedeljo v avgustu na Spodnji Polskavi že od nekdaj pripravljajo žegnanjsko sveto mašo in gasilsko veselico. Pred 21 leti se je zagnani in idej polni mali skupini porodila ideja, da bi program razširili tako, da bi v njem lahko sodelovala tudi druga društva v vasi.
V vseh teh letih so program dopolnjevali, širili prireditveni prostor ter z edinstvenim ambientom in skupnim duhom privabljali vedno več obiskovalcev od blizu in daleč. Vas v času prireditev diha kot eno. Pri izvedbi sodelujejo vsa društva v vasi, res pa je, da glavnino dela med štiridnevno prireditvijo opravijo člani in članice PGD Spodnja Polskava. “Priprave smo začeli že spomladi, medtem ko smo program skupaj z društvi dokončno uskladili in sprejeli v sredini junija. Seveda pa smo zelo odvisni od vremena, saj prireditev poteka na prostem,” je povedal Marko Teskač, predsednik krajevne skupnosti Spodnja Polskava.
Prvi dan prireditve, v četrtek, so organizatorji poskrbeli za pester otroški program, animatorji oratorija so letos na župnijskem dvorišču prvič pripravili tudi hišo strahov. Petek je bil predvsem v znamenju športa, saj so izvedli turnirja v ruskem kegljanju in šahu. Odprli so razstavo malih živali, zvečer je na koncertu nastopil Moški pevski zbor Obrtnik Slovenska Bistrica – Polskava z gosti, zatem pa je obiskovalce zabavala skupina Kingston.
Naslednji dan so organizirali izlet z avtobusom v Cono Tezno, ogled podzemnih proizvodnih rovov, kmečke igre, turnir v malem nogometu in kolesarski izlet. Na ogled je bila razstava slikarskih del Mojce Tramšek, Gregor Čušin je uprizoril monokomedijo Nepopolne rime, pripravili so tudi kratek program ob krajevnem prazniku. Nedeljski program so začeli z gasilskim tekmovanjem Fire Combat, kratkim koncertom KUD Gasilske godbe na pihala Spodnja Polskava in žegnanjsko mašo v cerkvi svetega Štefana. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi gasilski manever, 21. Spodnjepolskavsko poletje so zaključili z veliko vrtno veselico s skupinama Udar in Poskočni muzikanti.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Gostili so tudi gasilsko tekmovanje Fire Combat (Tjaša Brglez)
NA SPODNJI POLSKAVI ORGANIZIRALI ŽE 16. KULTURNO, ŠPORTNO IN ZABAVNO PRIREDITEV
Na Spodnji Polskavi so že šestnajstič zapored organizirali prireditev Spodnjepolskavsko poletje, ki je zahvaljujoč bogatemu programu in nekaj lepim vremenskim utrinkom privabilo številne obiskovalce. Prireditev je bila obarvana športno, kulturno in zabavno, pozabili pa niso niti na najmlajše.
Tako so sodelovali v športnih panogah, si ogledali gledališko predstavo, pekli palačinke in ustvarjali v delavnicah. Društvo upokojencev je organiziralo turnir v ruskem kegljanju, pomerili so se tudi nogometaši in kolesarji, na svoj račun so prišli tudi pohodniki, ljubitelji kulture pa so uživali v oratoriju in gledališki predstavi igralca Vlada Novaka. Tudi letos ni manjkala žegnanjska maša, obiskovalcev pa se je trlo tudi ob nastopu Poskočnih muzikantov s Tanjo Žagar, dalmatinske Klape Šufit in ansamblu Pok.
Tudi tokrat brez gasilcev ni šlo. Poleg veselice so bili krivci tudi za baklado, ki je ob sodelovanju spodnjepolskavske gasilske godbe pričarala svojevrsten nočni dogodek. Gasilci pa so se pomerili tudi v testu vzdržljivosti in prikazali reševanje ponesrečenca, pri čemer so štele sekunde, spretnost in znanje.
Tudi letos so lahko organizatorji zadovoljni tako z izvedbo kot odzivom obiskovalcem, pa tudi vreme jih izjemoma ni pustilo na cedilu.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
UREJANJE PROSTOROV ZA IZVAJANJE PROGRAMOV VRTCA
V občini Slovenska Bistrica precej pozornosti namenjajo zagotavljanju dodatnih prostorov za programe vrtca. Tako med šolskimi počitnicami že izvajajo nekaj večjih naložb, za nekatere pa pripravljajo potrebno dokumentacijo.
Vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Slovenska Bistrica Irena Jereb je povedala, da v Slovenski Bistrici poteka energetska obnova vrtca Ciciban. Po energetski obnovi bo vrtec dobil nova okna, izolirano podstrešje in izolativno fasado. Vrednost sanacijskih del znaša 206.000 evrov, od tega je občinski proračun zagotovil 70.000 evrov.
Ob energetski sanaciji potekata v vrtcu še obnova kuhinje in razširitev štirih igralnic. S tem posegom bo vrtec pridobil sodobnejšo kuhinjo in več igralnega prostora v igralnicah. Vrednost teh del in kuhinjske opreme je 310.000 evrov.
Denar so zagotovili v občinskem proračunu, sredstva za opremo kuhinje pa je prispeval vrtec. Poleg tega bodo prihodnje leto v Ozki ulici v Slovenski Bistrici zgradili trioddelčni vrtec. Naložba je vredna približno 960.000 evrov. Z deli bodo začeli pozno jeseni in končali pred začetkom naslednjega novega šolskega leta, avgusta 2015.
Pred tremi leti so v osnovni šoli Pohorskega odreda uredili prostore za dva oddelka vrtca. Ker pa se je v tem obdobju povečeval tudi vpis otrok v šolo, jeseni ne bo več prostorskih možnosti, da bi vrtec ostal v teh prostorih. Glede na to bodo ta dva oddelka preselili v Marinškov dom.
Na Šmartnem na Pohorju bo vrtec pridobil še eno igralnico z neposrednim izhodom na teraso ter ustrezne sanitarije in garderobo. Ureditev prostorov v celoti financirajo iz občinskega proračuna, in sicer v višini 30.000 evrov. Vpis v šolsko leto 2014/2015 v vrtec Zgornja Ložnica je presegel število prostih mest, zato so v sodelovanju z vodstvom osnovne šole, kljub prostorski stiski v šoli, zagotovili prostor za dodaten oddelek vrtca.
Ureditev dodatnega oddelka v šoli je začasnega značaja, saj na občinski upravi izvajajo aktivnosti za začetek gradnje prizidka za dva oddelka vrtca. Jeseni se bo začela obnova vrtca na Zgornji Polskavi. Obstoječi vrtec bo dograjen in prenovljen. V njem bo prostor za štiri oddelke z možnostjo ureditve še ene igralnice v delu večnamenskega prostora. Vrednost naložbe je ocenjena na 770.000 evrov.
Zaradi obnove vrtca so morali za šolsko leto 2014/2015 zagotoviti začasne nadomestne prostore za vrtec. Nadomestna lokacija je v prostorih nekdanje gostilne Kalan. Tudi na Spodnji Polskavi je bil letošnji vpis v vrtec večji, kot je bilo na razpolago prostih mest. Občina je v sodelovanju z vodstvom osnovne šole v prostorih šole zagotovila prostor za dodaten oddelek. Tudi na Črešnjevcu bodo skušali zagotoviti dodatne prostore vrtca.
Proučujejo dve možnosti, in sicer novogradnjo prizidka pri osnovni šoli in preureditev prostorov v večnamenskem objektu, kjer je že sedaj oddelek vrtca.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
CERKEV, VRNI DENAR!
Takšen je napis pred cerkvenimi vrati. Razumljivo, s tem se tudi sam strinjam. Toda, ali velja to za tiste, ki kradejo že sedemdeset let, tudi v tem trenutku, ko to pišem. Za tiste, ki so s krajo tujih žuljev povzročili bedo in lakoto v deželi; katerih finančne luknje so neprimerno bolj grozljive kot pa luknja, ki jo je povzročila mariborska škofija. Ne gre samo za milijone, ampak za milijarde. Največji krivec je seveda Cerkev. Razni golobi, dragoši in repeti v razcvetu svoje privoščljivosti kar blestijo v proticerkvenem razpoloženju. Sedaj imajo priložnost, da ga še utrdijo. Prvo vprašanje je vprašanje ukrepov v takih primerih. Cerkev prizna krivdo, kaznuje storilce in se trudi, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. “Oni drugi” pa krajo najprej prikrivajo, potem zanikajo in preganjajo vse, ki bi si drznili na hudodelstvo opozarjati. Ljudi zavajajo z navideznim bojem proti gospodarskemu kriminalu: računsko sodišče npr. lahko izda samo “mnenje s pridržkom” brez vsakršnih konsekvenc. Protikorupcijska komisija izpostavlja brezpredmetne prekrške, hujši je ne zanimajo. Zato je prej prokorupcijska kot protikorupcijska. Sodstvo še ni obsodilo nobenega zločinca ali kriminalca, ki je zagrešil sedanjo katastrofo. Če pa že, mu določi simbolično kazen, ki ni nič drugega kot zgolj norčevanje iz pravne države. Za nagrado pa običajno dobi še pomembnejše delovno mesto, s katerega bo še lažje opravljal svoje poslanstvo. Kljub temu da jih je velika množica, imajo ime in priimek, ve se, koliko so pokradli, pa tudi to, koliko je pokradenega premoženja in kje se nahaja. O vrnitvi denarja ni ne duha ne sluha. Kriteriji za vrnitev nezakonito pridobljenega premoženja so torej diametralno nasprotni: eni morajo vrniti, kar je tudi edino pravilno, drugim ni treba, vse v imenu demokracije, “nacionalnega interesa” in v stilu semantične revizije. Za takšno stanje je vzrok v tem, da imajo oblastniki vse vzvode moči, da vzdržujejo in spodbujajo takšno stanje; najdemo jih v konkretnih osebah, ki zasedajo svoja mesta v vladi, v parlamentu, sodstvu, v nadzornih svetih in seveda na vseh ključnih položajih, kamor nepravi ne sodijo. Je pa še en, veliko pomembnejši in usodnejši vzrok: kriza vrednot. Nihče pa ne pove, kaj to pomeni; to pomeni, da gre za sprevrženost vrednot, ko se govori o poštenosti, hkrati pa se na veliko krade. Ali pa je resnična vrednota kraja, to dokazuje sedanje obupno stanje. Druga dimenzija krize vrednot je zanikanje Stvarnika, ki krajo prepoveduje; tako ni več nikogar, ki bi to preprečeval, zato se lahko ljudsko premoženje nemoteno pretaka v žepe tatov, namesto da bi se usmerilo v skupno blaginjo. Najhujša nesreča pa je v tem, da je vladajočim klikam uspelo pohabiti mentaliteto ljudi, tako da mislijo, da je kontinuiteta najboljša eksistencialna varianta za njihovo preživetje.
VIR: Srečko Soršak, Pisma bralcev, Večer
GASILI BODO LAHKO ŠE USPEŠNEJE
Več kot polovico denarja zbrali gasilci sami – Članstvo v društvu narašča
V nedeljo popoldne so v Poljčanah krstili nov, 40 milijonov tolarjev vreden gasilski avtomobil, popolnoma opremljen za posredovanje v požarih, ob tehničnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in pri naravnih nesrečah (poplavah, potresih in plazovih). Prireditve sta se udeležila predsednik Gasilske zveze Slovenska Bistrica Jože Črešnar in županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen.
Začetki razvoja gasilstva v Poljčanah segajo v obdobje, ko je bila skozi kraj speljana železnica. Leta 1888 je bila ustanovljena požarna bramba, ki je imela zgolj prevozno ročno brizgalno. Konec 19. stoletja je društvo štelo 38 rednih in 55 podpornih članov, danes je rednih skoraj še enkrat več, 64, skoraj toliko je tudi podmladka. Med drugo svetovno vojno, ko je že bilo preimenovano v prostovoljno gasilsko četo, je bilo vodstvo društva predano gestapu in zaprto zaradi očitka protinacistične propagande. Po koncu vojne sta s prostovoljnim delom stekla obnova opreme in orodja ter gradnja novega doma. V bistriško gasilsko zvezo, eno najuspešnejših v državi (PGD Šmartno na Pohorju je nedavno v Varaždinu že v drugo osvojilo zlati olimpijski naziv, poklicna enota iz Impola pa olimpijsko srebro), so Poljčančani vstopili konec osemdesetih let.
Predsednik PGD Poljčane Mirko Slatenšek, višji gasilski častnik, je ob krstni prireditvi povedal, da gasilci delujejo v javnem interesu in prostovoljno. Pomen kajpak ni majhen. Akcija zbiranja denarja za vozilo se je pričela že pred dvema letoma, 25 milijonov tolarjev so gasilci zbrali sami z delovnimi akcijami in donatorji, nekaj pa so privarčevali tudi pri nabavi prejšnjega vozila. Na slovesnosti, ki je združila gasilski in kmečki praznik z veselico, so po sprevodu gasilcev v kulturnem programu nastopili Marko Bračič ob klavirju, godba na pihala KUD Janka Živka iz Poljčan in poljčansko folklorno društvo.
VIR: Nina Ambrož, Večer
FOTO: Slovesnost je združila gasilski in kmečki praznik (Boris Vugrinec)
IMETI SE LEPO POMENI ŽIVETI
Mimogrede smo ujeli naše majhne ljudi, kako so uživali v bazenčku VVO Otona Župančiča – enote Ciciban v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici. Na vprašanje, kje je kopališki mojster – reševalec, je vzgojiteljica Marjeta odgovorila, da so za to globino vode vzgjiteljice dovolj reševalsko usposobljene. Sicer pa si »tamali« najbrž ne želijo, da bi jih kdo »reševal« iz vode, prav lepo jim je.
VIR IN FOTO: Drago Jovič, Večer
Rodil se je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva ROMAN STEGNE
Roman Stegne se je rodil 8. avgusta 1966 na Tinjski Gori (občina Slovenska Bistrica) očetu Ludviku in materi Mariji Stegne, rojeni Ferk. Odraščal je v veliki družini, saj ima dve sestri in kar sedem bratov.
Osnovno šolo je obiskoval na Tinju (občina Slovenska Bistrica), šolanje pa je nadaljeval na Srednji lesarski šoli Maribor. Po zaključeni srednji šoli se je vpisal na Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani – smer Lesarstvo, kjer je tudi diplomiral.
7. oktobra 2000 se je poročil z Leonido Stegne, rojeno Ostrožnik. Rodila sta se jima sin Bor (1997) in hči Tisa (2001).
Roman se je 3. januarja 1993 kot tehnolog zaposlil v podjetju Lesnina Emmi d.o.o. (kasneje Aha Emmi d.o.o. in zdaj Aluminium Kety Emmi d.o.o., op. ur.), v katerem je bil kasneje imenovan za direktorja. To funkcijo uspešno opravlja še sedaj.
Aktivno deluje tudi kot član naslednjih organizacij: član Golf kluba Slovenska Bistrica, član PGD Tinje, član Društva tehniške dediščine Poljčane, član Poslovnega kluba gospodarstvenikov Slovenska Bistrica (član UO), član UO Nogometnega kluba Kety Emmi & Impol Slovenska Bistrica, član Lions kluba Slovenska Bistrica, član društva Bilečancev Slovenija in član Športnega društva Koštruni Tinje.
Njegovi hobiji so nogomet, tenis, golf, košarka, planinarjenje, smučanje, potovanja, nabiranje zelišč, gobarstvo, zbiranje golf žogic z logotipom …
VIR: biografski-sb.si
PRVA SEJA NOVE OBČINE
V zadnjih dneh minulega meseca je bila v Slovenski Bistrici prva seja nove občine, v katero so vključeni kraji Oplotnica, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju ter del občine Pragersko. Za predsednika novega občinskega odbora so izvolili tov. Štefana Brumca, sedanjega predsednika slovenjebistriške občine, podpredsedniške posle pa je prevzel tov. Milojko Tajnik. Na prvi seji so izvolili tudi razne komisije, ki bodo pripravile statut, uredile proračunsko poslovanje, vskladile predpise itd.
VIR: Večer
POŠTENO JO JE IZKUPIL
Danes jo je pošteno izkupil 24-letni hlapec Henrik Zamih na Spodnji Polskavi. Skušal je napraviti red v neki gostilni, kjer so rogovilili pijanci, pri tem ga je pa neki pijanec štirikrat zabodel z nožem v pleča, da se je ves krvav zgrudil. Ranjenega hlapca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 426
ŠKOF POSVETI CERKEV SV. JERNEJA S 7 OLTARJI
8. avgusta 1730 je ljubljanski škof Sigmund Felix Schrattenbach v imenu oglejskega patriarha slovesno posvetil cerkev s 7 oltarji
V prvi polovici 18. stoletja je farane najbolj zaposlovala prenova župnijske cerkve. Podjetni Jožef Gašpar Zamlik, župnik z najdaljšim službovanjem v Slovenski Bistrici (1710 – 1750), se je leta 1717 lotil povečave cerkve. Prenova je bila večinoma končana leta 1722. Podatkov o stari cerkvi ni. Glede na njeno današnjo širino kaže, da je bila dvoladijska, s po letu 1532 prizidano poznogotsko severno kapelo, ki so jo v spomin na kugo leta 1682 preuredili v rožnovensko. Še iz romanskega časa je bil oltarni prostor v zvoniku, glavni vhod v cerkev pa po srednjeveškem pravilu na zahodni strani. Pri obnovi so orientacijo cerkve spremenili, tako da so pritličje zvonika preuredili v glavni vhod, na zahodni strani pa prizidali prostran prezbiterij; leta 1722 ga je poslikal neznani slikar. Z nadaljnjim opremljanjem cerkve je le-ta postala ena izmed pomembnih spomenikov štajerskega baroka. Na slovesni trenutek posvetitve je bilo treba počakati do 8. avgusta 1730, ko je ljubljanski škof Sigmund Felix Schrattenbach v imenu oglejskega patriarha slovesno posvetil cerkev s 7 oltarji.
VIR: Slovenska Bistrica, mesto na južnih obronkih Pohorja
FOTO: Župnijska cerkev sv. Jerneja (Peter Bradan)
