9. maj
Danes goduje PAHOMIJ
Ime Pahomij izhaja iz staroegipčanskega “àxōm” (grško: pakhóm > Pachómios ‘Παχώμιος’),« kar pomeni »orel«.
Sveti Pahomius je najbolj znan kot ustanovitelj prvega krščanskega samostana, ki je bil v Egiptu.
9. maj
DAN EVROPE
Na dan Evrope, 9. maja, praznujemo mir in enotnost v Evropi. Ta dan obeležujemo obletnico zgodovinsko pomembne deklaracije Roberta Schumana, v kateri je ta predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. Njegov predlog velja za začetek današnje Evropske unije.
NA POHORJU BI GRADILI VEČ KOT 50 VETRNIH ELEKTRARN
Investitorji pripravljajo projekt gradnje množice velikih vetrnih elektrarn na pobočjih Pohorja, od Areha do Rogle in Treh kraljev. Postopki so v teku, naravovarstveniki in gozdarji so proti, prav tako nekatere občine in turistična podjetja.
Več podjetij, ki jih predstavlja projektno podjetje Energija na veter iz Ljubljane, načrtuje gradnjo več skupin oziroma polj vetrnih elektrarn na območju Pohorja. Gre za velike vetrnice, velikosti do dvesto metrov, merjeno skupaj s krakom vetrnice, moči od dva do 3,5 megavata. Po podatkih Zavoda za gozdove RS (ZGS) želijo štirje različni investitorji (ne izdajajo njihovih imen) na območju Pohorja, na ozemlju občine Slovenska Bistrica, zgraditi 40 vetrnih elektrarn na treh lokacijah: na Arehu (osem elektrarn na zasebnih zemljiščih), na Treh kraljih (deset vetrnic) in na območju Gradišča od Treh kraljev do Rogle (22 vetrnic, vse na zemljiščih v lasti Republike Slovenije). Podjetje Energija na veter sicer navaja, da imajo v načrtu postavitev skupaj kar 56 vetrnic z močjo posamezne vetrnice 3,5 MW (21 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev, 14 na območju Areha in 21 na območju Rogle). Kot opozarjajo na zavodu za gozdove, so investitorji celoten projekt gradnje VE razdelili na manjša polja z namenom, da nazivna električna moč posameznega polja ne bo presegla meje, pri kateri slovenska zakonodaja zahteva izvedbe celovite presoje na okolje v okviru postopka DPN (državnega prostorskega načrta). Zato se o gradnji odloča zgolj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Kot pravijo, so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezno vetrno polje trenutno v različnih fazah. “Pri izdaji zadnjih mnenj glede gradnje vetrnih elektrarn je ZGS na podlagi predložene dokumentacije ugotovil, da projektna dokumentacija ni skladna s predpisi za področje varstva gozdov in okolja divjadi ter da načrtovane rešitve za gradnjo niso ustrezne zaradi vseh negativnih vplivov na gozd, prostoživeče živali in krajinsko podobo območja.” Pri tem ZGS izpostavlja, da bo gradnja med drugim zmanjšala stabilnost sestojev zaradi poseka gozdnega drevja (nastanek novih gozdnih robov in poškodb koreninskega sistema), degradacija zemljišč bo zmanjšala lesnoproizvodno funkcijo gozdov, ogrožene bodo tudi lovnogospodarska, rekreacijska, turistična in estetska funkcija. Poseg bi segal tudi na območja gozdov, ki so z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti izjemnega pomena (območja Natura 2000, v neposredno bližino gozdnega rezervata Črno jezero, naravnega rezervata Škrabarca …), so odgovorili na zavodu za gozdove. Z načrti je seznanjen tudi Zavod RS za varstvo narave, kjer so prav tako prejeli več vlog več različnih investitorjev. “Zadnja vloga za vetrnice na Arehu je obsegala devet vetrnic, investitorjev pa je več. V načrtu sta tudi vsaj tako veliki vetrni polji na Treh kraljih in vzhodno od Rogle.
VIR: Urban Červek, Večer
FOTO: Lokacije načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju (Večer)
PARADA UČENJA PREDSTAVILA MNOGE VIDIKE UČENJA ZA VSE GENERACIJE
V petek, 9. maja 2014, je Ljudska univerza Slovenska Bistrica izvedla tako imenovano Parado učenja, ki sodi v sklop Tedna vseživljenjskega učenja, ki poteka v Sloveniji že od leta 1996, poznajo pa ga tudi druge države Evropske unije.
Letošnji slogan tedna vseživljenjskega učenja je učenje za življenje, svoja znanja pa so na osrednjem bistriškem trgu predstavile vse generacije.
Na prireditvenem prostoru se je na enajstih stojnicah predstavilo 28 društev, podjetij, posameznikov, javnih ustanov in šol. Na trgu se je plesalo, igralo, udeleženci so predstavljali stare obrti, sodobno glasbo in ples, borilne veščine, poklicne in izobraževalne možnosti, bralno kulturo in druge oblike učenja , vsak obiskovalec pa se je lahko vključil v dogajanje na paradi. Pokrovitelj dogodka je bil župan dr. Ivan Žagar, prišli so tudi številni gosti.
Uvod v Parado učenja je bila okrogla miza na temo Izobraževalni izzivi v lokalne okolju, kjer je tekla beseda o ponudbi in povpraševanju, o dobrih idejah, ki lahko prinesejo drugačne rezultate, o povezovanju znanj in v evropskih ter nacionalnih strategijah.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
VOLILNA KONFERENCA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV SLOVENSKA BISTRICA
V Vojašnici Vincenca Repnika Slovenska Bistrica je v petek, 9. maja 2014, potekala volilna konferenca Območnega združenja slovenskih častnikov, ki mu je dva mandata predsedoval Iztok Šošter.
Konference so se udeležili tudi častniki iz Šmarja, veterani vojne za Slovenijo, Društvo Sever, predstavnik bistriške vojašnice, predsednik slovenskih častnikov Steiner, podžupan Občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar in drugi gosti.
Za predsednika območnega združenja slovenskih častnikov je bil izvoljen Karl Mali, funkcijo podpredsednika pa bo opravljal Iztok Šošter. Na konferenci so bila podeljena tudi priznanja, in sicer so jih prejeli Mio Šagi, Franc Pavlič, Franc Školč in Drago Mahorko. Častni znak je šel v roke Borisu Pavliču, Samu Gubenšku in Matjažu Luknerju, najvišje priznanje, plaketo, pa je prejel novi predsednik Karl Mali.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
SKRBI ZARADI NELOJALNE KONKURENCE
Oljarno Gea skrbi nelojalna konkurenca iz nekdanje Jugoslavije
Poslovanje Tovarne olja Gea v prvem četrtletju letošnjega leta ne odstopa od trendov lanskega leta, saj se pritiski na cene iz republik nekdanje Jugoslavije še nadaljujejo. “Najhujša in najbolj nelogična konkurenca prihaja prav iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki ob prostem vstopu na slovenski trg doma dobivajo še izvozne stimulacije. To nas trenutno najbolj ovira, saj gre za popolnoma nelojalno konkurenco,” je za STA povedal predsednik uprave Leopold Turnšek.
“Protiorožja nimamo, razen, da smo o tem obvestili ustrezne organe. Vendar je težava v tem, da Srbija niti ni članica Svetovne trgovinske organizacije, Hrvati pa to počnejo na tako prefinjene načine, da se jim kaj takega niti ne da dokazati,” pravi Turnšek. Ob tem dodaja, da v podjetju zaenkrat ne razmišljajo o novih povezavah, zagotovo pa se bo po njegovih besedah koncentracija na področju živilskih podjetij pri nas nadaljevala.
Tovarno olja Gea tako po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bolj težijo ukinjeni dvostranski sporazumi z državami nekdanje Jugoslavije, ki so pridobile prost pretok blaga v EU in s tem tudi v Slovenijo, kot evropska konkurenca.
Zaradi združitve z Oljarico 1. februarja letos je obseg dela res nekaj večji, vendar je po nekaj mesecih nemogoče oceniti, kakšni so sinergijski učinki, pravi Turnšek. Podjetje iz Slovenske Bistrice je v letu 2004 po revidiranih podatkih doseglo 3,99 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje in izgubo v višini 94,5 milijona tolarjev. Družba s tem ni uspela uresničiti zastavljenih finančnih ciljev, kar je po pojasnilih vodstva posledica zaostrenih konkurenčnih tržnih pogojev tako na nabavnem kot prodajnem trgu ter močnih stroškovnih pritiskov.
V Gei so si si kot najpomembnejšo nalogo zastavili zadržanje vodilnega položaja v oskrbi trga Slovenije z rafiniranimi in nerafiniranimi olji. Možnosti za povečanje tržnega deleža vidijo v novi arhitekturi blagovnih znamk, povečanju ponudbe, specialnih oljih, z uslužnostnimi polnitvami pod svojo blagovno znamko in še intenzivnejšim obvladovanjem trga. S specialnimi olji nameravajo v še večji meri kot sedaj iskati tržne niše na tujih trgih, kjer je Gea lani ustvarila 7,6 odstotka celotnih prihodkov.
Največji lastnik slovenskobistriškega podjetja je pooblaščena družba Zvon 1 s 36 odstotki, 13,5 odstotka delnic je v lasti Kmečke družbe, 11,5 odstotka si jih lasti Infond, deset pa Slovenska odškodninska družba. Ostale delnice so v lasti manjših delničarjev. V podjetju je bilo pred pripojitvijo Oljarice zaposlenih okoli 110 delavcev, zdaj jih je 170, njihova delovna mesta pa po besedah Turnška niso ogrožena.
VIR: gm/ks/uk, STA
FOTO: Tovarna olja Gea
NAJVEČ ŠKODE V SADOVNJAKIH
Slana, ki je v začetku tega tedna prizadela severovzhodno Slovenijo, tudi vinogradom in sadovnjakom v okolici Slovenske Bistrice ni prizanesla
Jožica Jesenek, tehnični vodja pri kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica, TOZD lastna proizvodnja, je o tem povedala:
“Mraz nas je zelo presenetil, saj ga v tem času nismo pričakovali. Kakšna je resnična škoda, za zdaj ne moremo oceniti, ker si nastale škode še vedno ogledujemo, lahko pa rečem, da so najbolj prizadeti sadovnjaki, predvsem zgodnje sorte. Kjer je bilo sadno drevje v največjem cvetenju je škoda stoodstotna.
Drevesa, kjer so bili cvetovi še zaprti, so bolje prenesla ta mraz in obstaja realna možnost, da bodo še kaj rodila.
Tudi v vinogradih so bile uničene prevsem zgodnje sorte, žametna črnina in modra frankinja. Sicer pa smo že ugotovili, da so bile bolj poškodovane trte v nižjih legah.
VIR: am, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Splet)
Rodil se je gorski vodnik in alpinist MILAN ROMIH
Milan Romih se je rodil 9. maja 1960 v Mariboru očetu Štefanu Romihu, učitelju, in materi Idi Romih, rojeni Pernat. V družini je bila še sestra Anita.
Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1966−74 v Slovenski Bistrici, nato pa med 1974−78 Pedagoško gimnazijo Maribor. Po opravljeni maturi je med letoma 1978−1981 študiral na Pedagoški akademiji Maribor.
1. junija 1991 se je poročil z Andrejo, rojeno Brunker, prof. nemščine in francoščine. V zakonu se jima je rodila hči Maruša.
Milan Romih je plezalec in alpinist, znan po številnih vzponih pri nas, v Alpah, Andih in Himalaji. Te gore mu predstavljajo življenjski prostor, ki mu posveča velik del svojega časa. Zna ga raziskovati, v njem odkrivati nove skrivnosti in se od njega učiti. Vse to nesebično deli s svojimi prijatelji in ljudmi, ki so ali si želijo biti del tega sveta. Zanj so gore veličastni in skrivnostni kraji. Prva potepanja po teh osupljivih pokrajinah mu ostajajo v spominu nekje med resničnostjo in sanjami, skupaj z nikoli dokončno izpolnjeno ljubeznijo, ki je po vseh teh letih plezanja in ekspedicij še vedno z njim, še vedno je polna sanj, vračanja, iskrivosti, neznanega … Gore nad Huarazom, Chamonixem, Kathmandujem, Logarsko dolino … so še vedno zapeljive, mikavne, svetle… Ostajajo del njega in klica, ki mu sledi …
S plezanjem je pričel leta 1975 v domačem alpinističnem odseku v Slovenski Bistrici, ki ga je hitro popolnoma prevzelo. Začetno kaljenje in prve vrhunske ter prvenstvene vzpone je opravil v domačih Kamniških, Savinjskih in Julijskih Alpah, kaj kmalu pa ga je pot zanesla tudi v Centralne Alpe v njemu ljubi Chamonix ter v najvišja svetovna gorovja, kot so Andi in Himalaja. Udeležil se je desetih odprav v Južno Ameriko. Če izpostavimo samo največje in najbolj drzne vzpone, ki so takrat z zvrstjo plezanja v alpskem stilu odmevali v alpinistični srenji širom sveta in so še danes več kot spoštovanja vredni vzponi, so to zagotovo trije prvenstveni vzponi preko južne stene Aconcague ter prvenstvena smer Mescalito v severni steni Huandoya. Udeležil se je enajstih odprav v Himalajo, kjer je osvojil tri osemtisočake, vse brez dodatnega kisika.
Milan Romih je leta 2003 opravil izpit za mednarodnega gorskega vodnika IFMGA. Od takrat je vodil več uspešnih trekingov v Himalajo in Južno Ameriko ter organiziral vsakoletne tabore off-piste smučanja (smučanje izven urejenih prog, op. ur.) v Chamonixu. Svoje znanje o alpinizmu je zavedno in nezavedno širil in predajal prijateljem in ljudem, željnim spoznavanja gorskega sveta, alpinizma in turnega smučanja.
VIR: biografski-sb.si
TOVARNARKO IDO STIGER PROGLASIJO ZA MRTVO
Ida Terezija Stiger (tudi Štiger) se je rodila 22. septembra 1884 v Slovenski Bistrici očetu Albertu Stigerju, tovarnarju, in materi Leopoldini, rojeni Stepišnik.
Zaposlena je bila kot trgovka v Slovenski Bistrici.
Ker je najstarejši od Stigerjevih sinov Florijan umrl leta 1920, je po smrti očeta Alberta Stigerja leta 1933, postala lastnica predhodnice sedanje Tovarne olja GEA Slovenska Bistrica.
Ida Stiger je bila 9. maja 1945 v Slovenski Bistrici razglašena za mrtvo.
VIR: biografski-sb.si
NA PRAGERSKEM PREVZAME OBLAST OF
Osvobodilna fronta Pragersko je prevzela oblast 9. maja 1945. Predsednik krajevnega ljudskega odbora in sekretar OF Alojz Luršak ml. je poveril Francu Babšku nalogo, naj vodi očiščevalna dela na šoli in pripravi šolske prostore za pouk. Zidne pregrade, žične ovire in drugo navlako, ki jo je pustila nemška vojska v šoli, je pet nemških ujetnikov odstranjevalo deset dni. Prvega junija so vpisovali šoloobvezne otroke; učencev, ki so nazadnje obiskovali nemški prvi razred, niso vpisali. Naslednji dan je bila v šoli maša, tretjega junija se je začel redni pouk. Učence so razmestili po razredih glede na njihove sposobnosti in jih pripravljali za novo šolsko leto. Prevzela sta jih predvojna učitelja: Blaž Lah, ki je bil tudi upravitelj šole, in Marjeta Vodošek. Vodoškova je učila prvi razred, Lah drugega in tretjega. Šolsko poslopje je bilo komaj vredno te besede, tako je bilo uničeno. Večina vrat in oken je bila polomljena, šipe razbite, šolski inventar skrajno pomanjkljiv, šolski arhiv delno uničen, boljša in dražja učila so izginila. O učiteljski in šolski knjižnici ni bilo niti sledu, medvojni šolski upravitelj ju je na šolskem dvorišču zažgal. Prve mesece po osvoboditvi so v šoli naročili najnujnejša mizarska ter ključavničarska dela in zasteklili del oken, ker za vsa ni bilo mogoče dobiti stekla; tista, ki so ostala razbita, so zabili z deskami.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 117
PADEL JE Z MOTOCIKLA
Z motocikla je padel in se občutno poškodoval na nogi 24 letni lesni nakupovalec Ivan Vidošek iz Poljčan.
VIR: Večernik
ZADNJA POT JOŽETA PRISTOVNIKA
Pred kratkim smo pokopali nepozabnega Jožeta Pristovnika, ki nam ga je ugrabila smrt v najlepši moški dobi. Vkljub hudi in zavratni bolezni je kot železničar vztrajal do zadnjega v svoji naporni službi, dokler ni onemogel. Kako priljubljen je bil med domačini in svojimi stanovskimi tovariši, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so prišli njegovi zvesti prijatelji in dobri znanci, da ga spremijo na zadnji poti. Pokojnik je bil ustanovni član pragerskega Sokola, ki mu je v znak hvaležnosti nudil častno stražo ob mrtvaškem odru, ter ga tudi pri pogrebu spremljal prav do groba. Pevsko društvo »Pohorje« mu je v poslednje slovo zapelo tri žalne pesmi, gasilska godba pa mu je igrala turobne žalostinke. Ob odprtem grobu se je prvi poslovil od pokojnika domači župnik, nato pa v imenu Sokola restavrator g. Majcen in g. Ogrinc.
Bodi dragemu in nepozabne mu Jožetu Pristovniku lahka zemlja domača!
VIR: Mariborski večernik Jutra
ZARADI IZGUBLJENE PRAVDE GA JE NAPADEL
Posestnika Ivan B. in Anton L. iz Mostečnega pri Makolah sta se lani delj časa pravdala in je Tone pravdo zgubil. Od takrat je bil silno jezen na Ivana. Ko ga je pred dnevi srečal na cesti, ga je ustavil rekoč: »Zdaj te bom pa ubil!« Zamahnil je dvakrat s sekiro, katero je imel s seboj, toda Ivan se je še pravočasno umaknil in zbežal. Ivan in Tone se bosta zopet videla pred sodnikom.
VIR: Mariborski večernik Jutra
PUNTARJI VDREJO V GRAD GROMBERG
Tudi polskavsko območje je leta 1635 zajel drugi slovenski kmečki upor. Frajštajn so oblegali puntarji iz Starošinc, Zgornjih in Spodnjih Jablan, Stražgonjce, Šikol, Leskovca, Črešnjevca, Sel ter Zgornje in Spodnje Polskave. Posebno hudo zamero so morali gojiti do frajštajnskega upravnika Janeza Prantnerja, ker so ga hoteli na vsak način pretepsti. Vstajniki so požgali pragersko graščino, sedež (pristavo) vartenhajmskih posesti na Spodnji Polskavi, Frajštajn in zgornjepolskavski gradič, kalški kmet Rupreht Frešer pa je 9. maja s somišljeniki ponoči vdrl v gromberški grad.
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 33
