9. november
Danes goduje BOŽIDAR
Ime Božidar je slovansko in je zloženo iz besed božji in dar. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime Bogdan. Imenu Božidar ustrezata imeni Teodor, Jonatan in Matej.
Moške različice imena: Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav.
Ženske različice imena: Boža, Božidara.
9. november
DELOVATI ZAČNE TELOVADNO DRUŠTVO OREL
12. novembra leta 1905 so na občnem zboru Slovenske krščansko-socialne zveze (SKSZ) sklenili, da je nastopil čas za ustanovitev lastne telovadne organizacije, ki bo stala nasproti liberalnemu Sokolu. Prvi poskus se je zgodil že pred tem na Jesenicah, uradno pa je bil prvi odsek ustanovljen 9. novembra 1906 v Ljubljani. Katoliška organizacija je kmalu postala poznana pod imenom Orel, številčno pa je že do 1. svetovne vojne ujela Sokola.
IZPOSOJA KNJIG LE V SLOVENSKI BISTRICI
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je v ponedeljek, 9. novembra, ponovno odprla svoja vrata. Prejšnji teden so namreč opravljali investicijskovzdrževalna dela. Krajevne knjižnice Poljčane, Oplotnica, Pragersko, Makole, Kebelj in Tinje pa do nadaljnjega žal ostajajo zaprte. Omogočena je brezkontaktna izposoja gradiva. Preko Cobiss+/Moje knjižnice, elektronske pošte info@kjv.si ali telefona lahko v osrednji knjižnici vnaprej naročite gradivo, ki vam ga bodo pripravili in ga boste ob urah, določenih za prevzem, prevzeli pri centralnem pultu v pritličju osrednje knjižnice v Slovenski Bistrici.
Naročila po telefonu sprejemajo vsak dan med 9. in 11. uro na številkah 02 805 51 08 (oddelek za odrasle) in 02 805 51 06 (Pionirska knjižnica – oddelek za otroke in mladino). Možna je tudi izposoja gradiva po pošti. Naročila sprejemajo le v osrednji knjižnici Slovenska Bistrica po elektronski pošti ali po telefonu vsak dan med 9. in 11. uro na omenjenih telefonskih številkah.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Knjižnica v Slovenski Bistrici (Portal Knjižnice.si)
30 LET BOKSARSKEGA KLUBA SLOVENSKA BISTRICA
Boksarski klub Slovenska Bistrica praznuje letos 30-letnico delovanja. Obletnico so proslavili v petek, 9. novembra, s prireditvijo v športni dvorani v Slovenski Bistrici. Klub so ustanovili leta 1988 na pobudo boksarskih zanesenjakov, Stanka Skele in Bojana Poša. Treninge so najprej izvajali v osnovni šoli na Pragerskem in v Poljčanah, deset let pozneje pa so klub preselili v Slovensko Bistrico na Partizansko ulico 35, kjer imajo prostore še danes. Največji pečat so zagotovo pustile tri zlate generacije bistriških boksarjev. Stanko Skela je klubu in vzgoji mladih borcev posvetil kar 29 let. Tvorcu vseh velikih uspehov je njegov naslednik Matic Samastur izročil posebno darilo. Plakete so podelili tudi nekdanjima predsednikoma kluba, Alojzu Založniku in Bojanu Fajsu, Zavodu za šport Slovenska Bistrica, Športni zvezi Slovenska Bistrica, Boksarski zvezi Slovenije in Občini Slovenska Bistrica. Slovesnosti, ki so jo popestrili z glasbo in dvoboji, so se udeležili tudi Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, in Tim Gajser, motokrosistični šampion.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
9. november 2014
STRIPTIZ – MONOKOMEDIJA
Matjaž Javšnik nadaljuje z razgaljanjem in družbeno kritiko tudi v svojem novem projektu Striptiz. Tokrat na odru ne bo razgalil le sebe, temveč tudi vas – pravzaprav kar celotno Slovenijo. V Striptizu se sprehodi čez slovenske posebnosti in zanimivosti, pa tudi čez naše prednosti in slabosti. Skozi smeh se bomo spoprijeli z dvojino, ljubeznijo do pločevine, ki se blešči iz garaž in nadstreškov, družinskih vezi, športnih uspehov, slovenske šole, graditve kariere, interesnih skupin, javne uprave, pa vse do rak rane naše družbe – politike. Seveda Matjaž tudi tokrat ne bo pozabil na pregovorno slovensko zavist, kar nas dela unikum ne le v evropskem temveč kar v svetovnem merilu.
Matjaž Javšnik je razgaljal na Šmartnem na Pohorju 9. novembra 2014, ob 19.00.
VIR: FB stran Šmartno na Pohorju – kraj doživetij
FOTO: Matjaž Javšnik (FB stran Šmartno na Pohorju – kraj doživetij)
V VINARJU OBNOVILI CERKEV SV. JOŠTA
9. in 10. novembra je bilo na Vinarju pri Prihovi veliko slavje, saj so z dvodnevno prireditvijo obeležili obnovo podružnične cerkve svetega Jošta, ki sodi med štirinajst cerkva na Slovenskem, ki so posvečene sv. Joštu. Cerkev na Vinarjah se prvič omenja že leta 1534 in je skozi stoletja doživela veliko pozidav in dozidav. Popolnoma obnovljena pa je bila leta 1985.
Ker jo je dodobra načel zob časa, so krajani župnije na Prihovi ustanovili gradbeni odbor v sestavi Jožef Goričan, Jožef Pučnik, Anton Polegek in Zdravko Lažeta, ki je ves čas obnove skrbel za to, da so obnovili fasado, prenovili notranjost, obnovili omete, naredili nove tlake, okna, cerkev popleskali, obnovili električno napeljavo in postorili še druga dela.
Nekaj sredstev so prispevali krajani, denar je primaknila tudi Občina Slovenska Bistrica.
Pri obnovi sta sodelovala Zavod za kulturo Slovenska Bistrica Zavoda za varovanje kulturne dediščine Maribor. Mašo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek ob spremljavi pevskih zborov s Prihove, Zgornje Ložnice in Vojnika.
Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki lokalne skupnosti in drugih ustanov, med drugim je župan Občine Slovenska Bistrica, dr. Ivan Žagar spregovoril o pomenu sodelovanja.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
TENORIST JE TERORIST
Knjižnica v Slovenski Bistrici vabi na literarni večer s pesnikom, glasbenikom in likovnikom Zlatkom Verzelakom alias Francom Vezelo. Pogovor z njim bo v danes, 9. novembra, ob 18. uri, z avtorjem, ki je leta 2008 izdal dve knjigi v eni z naslovom Tenorist/Sodobna guvernanta, se bo pogovarjala Nataša Pogorevc. Vezela pravi, da bi moral knjigo nasloviti drugače, Tenorist je terorist, kar spominja na Prekmurje, kjer lovijo pripadnike Al Kaide. Avtor je sicer Bistričan, že dalj časa pa živi na Koroškem.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Zlatko Verzelak alias Franc Vezela (YouTube)
JANKO VOŠINEK — MOJSTER DOMAČE OBRTI IZ POLJČAN
Z vztrajnostjo do uspeha
Janko Vošinek iz Poljčan se je pred leti invalidsko upokojil. Kljub slabšemu zdravju pa se nikakor ni hotel predati brezdelju. Po obisku pri znancu iz otroštva, ki je izdeloval košare, se je odločil, da se bo tudi sam preizkusil v tej umetnosti. Že izdelano košaro je razstavil in jo potem poskusil sam splesti. Prvi neuspeli poskusi mu niso vzeli volje. Poskusil je znova in dosežki so bili vedno boljši.
Začel je obiskovati ljudi na Štajerskem in v Prekmurju, ki se še ukvarjajo s to redko obrtjo. Od njih se je učil skrivnosti uspešnega pletenja. Temu je dodal lastne spretnosti in krog izdelanih predmetov se je širil. Začel je s košarami, nadaljeval pa s košaricami za kruh, fižol, sušenje sadja in pletenimi steklenicami različnih velikosti.
Danes Janku Vošinku že pravijo mojster domače obrti, saj se njegovi izdelki po kakovosti in domiselnosti lahko primerjajo z izdelki znanih pletarjev iz preteklosti.
Današnji pletarji uporabljajo v glavnem plantažno gojeno vrbo, Vošinek pa najraje plete iz vrbe, ki jo domačini imenujejo rdeča beka.
Zaradi regulacij potokov in izsuševanja pa je teh vrb vse manj. Janko Vošinek vrbovo šibje nabira ob Dravinji, včasih pa se ponj odpravi tudi v Prekmurje in Kotoribo na Hrvaškem.
Veliko več časa kot za pletenje porabi za pripravo gradiva. Šibje nabere jeseni in ga najprej kakih 14 dni suši. Zatem ga po posebnem postopku kuha in nato olupi. Na soncu sušene vrbe so značilne rjave barve, belo barvo pa dobijo tiste, ki jih suši v kleti. Uro ali dve pred začetkom dela mora šibje spet namočiti, da dobi potrebno prožnost.
Janko ne prešteva kosar in drugih izdelkov. Dela jih v glavnem za domače potrebe, nekaj jih razdeli sorodnikom in znancem, kakšnega pa tudi proda, da dobi denar za nakup gradiva.
VIR: Viktor Horvat, Večer
FOTO: Vnukinji, 2-letna Tjaša in 6-letna Jerneja, vse leto radi opazujeta dedka Janka Vošinka pri njegovem delu (Viktor Horvat)
USTANOVILI STANOVANJSKO ZADRUGO
V Slovenski Bistrici so pred dnevi ustanovili stanovanjsko zadrugo. Nadaljevala bo delo stanovanjske zadruge delovne organizacije Impol, ki je zaradi premajhne dejavnosti razpadla. V novi stanovanjski zadrugi je nad 60 članov. Sprejeli so že delovni načrt in si zagotovili sofinanciranje pri graditvi stanovanjskih objektov.
VIR: V. H., Večer
9. november 1938
IZDAJANJE POTRDIL O ARIJSKEM POKOLJENJU
Že v začetku leta 1938 so v Nemčiji pod Hitlerjevo vladavino začeli sistematično preganjati Žide, 9. in 10. novembra 1938 pa so požgali sinagoge, izropali judovska podjetja in 30 tisoč moških poslali v koncentracijska taborišča (t. i. kristalna noč, op. ur.). Vsak Nemec je moral dokazati, da je arijskega pokoljenja, sicer je izgubil državno službo. Ker je iz tukajšnje župnije mnogo izseljencev, ki zavzemajo v Nemčiji in bivši Avstriji javna mesta, je imela župnijska pisarna obilo posla s pisanjem rojstnih – krstnih, poročnih in mrtvaških listov. Dokazi o arijskem poreklu so se zahtevali za 200 in še več let nazaj. Zbog toga je bilo mnogo iskanja in pisarije. Vse stare matične knjige, ki so že dolga desetletja počivale, vse pokrite s častitljivim prahom, so prišle v poštev. Župnik ni mogel sam zadostiti vsem prošnjam in zahtevam. Privzeti si je moral enega pomočnika, ki mu je pomagal brskati po knjigah in pisati tozadevne dokumente , da je mogel pravočasno ustreči vsem strankam. Vsak dan od aprila do konca leta sta imela dopoldne samo z iztavitvijo omenjenih listov dovolj dela
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Take oznake – ločevalne simbole – so morali nositi Judje v Nemčiji pod vladavino nacistov (Wikipedija)
AVTOMOBILSKA NESREČA PRI SLOVENSKI BISTRICI
Danes, ob 2. popoldne, se je pri Slovenski Bistrici pripetila avtomobilska nesreča, ki po naključju ni terjala težjih žrtev. Iz Celja je vozil proti Mariboru osebni avtomobil veletrgovca Kocbeka iz Kranja. Na cesti med Bistrico in Framom pa mu je pripeljal nasproti enovprežni voz, katerega konj se je splašil in v kritičnem trenotku, ko je avto hotel pasirati mimo vprege, skočil na desno stran ulice in se vzpel z nogami na avtomobil, razbil obrambno steklo in poškodoval blatobran. Konj si je na avtu razbil gobec in močno razrezal glavo. Tudi posestnica Fani F., ki je sedela na vozu, je dobila
poškodbe na roki, sicer pa je nevarnost brez težjih posledic minila.
VIR: Mariborski večernik Jutr
AKTIVEN PRAGERSKI SOKOL
Sokol na Pragerskem žal nima telovadnice in je torej moral z nastopom hladnih jesenskih dni ukinili svoje redno delovanje, dokler ne pride zopet topla pomlad. Naši vrli pragerski rodoljubi pa kljub temu ne mirujejo; minulo soboto zvečer in nedeljo popoldan je priredil
pragerski Sokol vrlo uspelo veseloigro »Kakoršen gospod, tak sluga«. Nekateri igralci so svoje vloge tako izvrstno podali, da jim sploh ni bilo opaziti diletantizma. Sokolski naraščaj pa je istočasno zaigral mladinsko enodejanko: »Kaznjeni šaljivec«. Tudi ti mladi Sokoliči so pokazali, da so že vajeni odra in želi upravičen veliki aplavz občinstva, ki je oba dneva napolnilo gledališko dvorano. Prihodnjo nedeljo bo Sokol obe igri ponovil na bližnji Sp. Polskavi in morda še na Zg. Polskavi, kar bi bilo zelo pozdravljati. Videti je torej, da pragerski Sokol vestno izpolnjuje svojo važno narodno in kulturno nalogo v svojem torišču in tudi v bližnji okolici, katero bo moral vsekakor pritegniti v svoje okrilje. Želimo, da Sokol vztrajno
nadaljuje to pot, ter prirediteljem, posebno pa gosp. nadpoštarju Gerbiču iskreno čestitamo k velikemu o uspehu zadnje prireditve.
VIR: Tabor
DVE PRESENEČENJI NA VOLITVAH
Na občinskih volitvah leta 1905 so doživeli na Spodnjepolskavskem (torej tudi na Pragerskem, ker je Pragersko spadalo pod občino Spodnja Polskava) dve presenečenji. S spretnimi predvolilnimi prijemi naj bi »po sili Nemec« Anton Samastur v občinskem odboru zagotovil večino nemčurjem in ti so potem za župana vnovič potrdili kmeta Štefana Rudolfa (1841–1921), ki je zagotavljal »nemčursko zmago«. Drugo veliko presenečenje je bil neuspeh pragerskega tovarnarja Franca Steinklauberja, ki je dobil samo tri glasove.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 22
9. november 1875
GORELO JE GOSPODARSKO POSLOPJE, MESTO V NEVARNOSTI
Dne 9. novembra 1875 je izbruhnil požar na gospodarskih poslopjih Malnerta, katera so bila polna sena. Radi močnega vetra, je bilo od požara ogroženo vse mesto. Šele po 20-urnem gašenju in ob pomoči III. eskadrona 15. regimenta Huzarjev, se je posrečilo odstraniti nevarnost.
VIR: Kronika PGD Slovenska Bistrica
FOTO: Prva stran kronike PGD Slovenska Bistrica
