17. september
Danes goduje ROBERT
Ime Robert izhaja iz nemščine. Razlagajo ga iz imena Rodebert, ki pa je skrajšana oblika iz starejšega imena Hrauodperath. To ime pa je zloženo iz starovisokonemških besed hrōd v pomenu »slava« in beraht »bleščeč«.
Moške različice imena: Rob, Roberto, Robertino, Robi, Robin, skrajšano Bob.
Ženska različica imena: Roberta.
17. september
SVETOVNI DAN VARNOSTI PACIENTOV
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 17. september po celem svetu razglasila za Svetovni dan varnosti pacientov. Pod sloganom »Vključevanje pacientov za njihovo varnost«, se skriva znak priznanja ključne vloge, ki jo imajo pacienti, družine in negovalci pri varnosti zdravstvenega varstva. Dokazi kažejo, da ko so pacienti obravnavani kot partnerji pri njihovi oskrbi, se znatno povečajo njihova varnost, zadovoljstvo pacientov in zdravstveni rezultati. Če pacienti postanejo aktivni člani zdravstvenega tima, lahko prispevajo k varnosti svoje oskrbe in zdravstvenega sistema kot celote. V skupnosti motenj strjevanja krvi poznamo nekaj podobnega kot je pojem “shared decision making” oz. “skupno odločanje pacienta in zdravstvene stroke” pri pomembnih odločitvah pri njegovem zdravljenju.
30 LET MANEVERSKE STRUKTURE
V počastitev na tajni sestanek maneverske strukture narodne zaščite leta 1990 in v spomin za krepitev domoljubnih čustev tudi naših zanamcev so na slovesnosti 17. septembra 2020 odkrili v Slovenski Bistrici spominsko ploščo na pročelju zgradbe Policijske postaje Slovenska Bistrica in organizirali okroglo mizo z nekaterimi ključnimi ljudmi takratne Manevrske strukture in vabljenimi gosti. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik 30. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite v vzhodnoštajerski pokrajini. Gradivo zanj je zbral in ga tudi uredil Mirko Ploj, ki je bil v tistem času tudi sam organizator manevrske strukture modre linije in komandir postaje milice v občini Ruše. Zbornik prikazuje dejavnosti pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite v občini Slovenska Bistrica. Kot tak je pomemben dokument v mozaiku aktivnosti pred tridesetimi leti, ki so tlakovale pot v samostojnost Republike Slovenije.
VIR: Večer
FOTO: Z okrogle mize (Združenje Sever)
POMERILI SO SE V BRIDŽU
V Centru za starejše Metulj Slovenska Bistrica so nekaj dni nazaj izvedli turnir v bridžu. V Metulju namreč pod vodstvom Milene Jordan skupina kvartopircev igra tudi bridž. Na prijateljski turnir so povabili skupino iz Maribora, Štajerski bridge klub. Prav Milica Marin, ki vodi klub iz štajerske prestolnice, je pred osmimi leti uvedla bridž v center za starejše v Slovenski Bistrici.
Pomerilo se je 16 igralcev in igralk, vsi udeleženci so prejeli nagrade in spominek. Zmagala sta Željko (Metulj) in Jožica (Štajerski bridge klub). “Predlagali smo, da dogodek ponovimo tudi naslednje leto, enkrat na mesec pa bomo turnir bridža organizirali tudi v Metulju. Lahko rečemo, da smo bridž pripeljali v Slovensko Bistrico oziroma da smo ga dvignili na nov, višji nivo. Po dolgem času so se srečali prijatelji, ljubitelji bridža,” je povedala Nina Robar, koordinatorka programov v Centru za starejše Metulj. Prihodnje leto bo skupina kvartopircev iz slovenjebistriškega centra starejših praznovala deseto obletnico delovanja.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Turnir v bridžu v prostorih slovenjebistriškega centra za starejše (Arhiv Metulja)
RAZVOJNI VOZ NAJ IZ CENTRA ZAVIJE V REGIJE
Kako kohezijska regija Vzhodna Slovenija piše svoj strateški razvojni dokument in kakšne so sploh možnosti njegove uresničitve? Idej je na pretek, možnosti pa finančno in vsebinsko omejene ter odvisne od dogovarjanja in sodelovanja
Kako in kdaj bi lahko kohezijska regija Vzhodna Slovenija premostila razvojni razkorak z Zahodno Slovenijo, kaj sploh prinaša nova evropska kohezijska politika in kakšni zamiki se še obetajo tako pri pogajanjih za novo finančno perspektivo kot pri črpanju evropskega denarja iz sedanje perspektive – vse te, večplastne in kompleksne razvojne vidike so pretresali na razvojni konferenci razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki jo je gostila občina Slovenska Bistrica.
Župani občin z vzhoda so v sodelovanju s predstavniki razvojnih in podpornih institucij razpravljali o osnutku strateških izhodišč, zajetnem dokumentu, ki ga bodo potrjevali še jeseni po dodanih predlogih, domišljenih v razpravi. Ključni poudarek vzhodne kohezijske regije, ki se glede na razvojni zaostanek za razliko od zahodne regije v prehodu umešča med manj razvite regije, ostaja močna evropska kohezijska politika, ker je le tako mogoč razvoj regij in decentralizacija in ker le podpora po regijah odpira nove razvojne priložnosti na več področjih.
VIR: Petra Lesjak Tušek, Večer
FOTO: Boljša mobilnost je eden od pospeškov regijskemu razvoju (Sašo Bizjak)
SPOMINSKA SLOVESNOST NA LEVARJU
Na zgornjepolskavskem pokopališču poklon spominu domačinov, žrtev 1. svetovne vojne
Ker gre za redek pomnik na strahote 1. svetovne vojne na Slovenskem, na Štajerskem pa za edinega, je krajevna skupnost, skupaj z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica in Zavodom z varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora sklenila plošče obnoviti.
Letos obeležujemo 100 let od začetka tako imenovane velike vojne, ki je trajala od leta 1914 do 1918 in je pomenila razpad avstro – ogrskega cesarstva ter nastanek novih držav, med njimi tudi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Majhen spopad na Balkanu je prerasel v svetovno morijo, ki je terjala 37 milijonov mrtvih, ranjenih, zajetih in pogrešanih vojakov, vojnih invalidov, vdov, osirotelih otrok, številne civilne žrtve, uničene domove, gospodarstvo in nepopisno lakoto.
Avstro -ogrska monarhija, kamor je sodila tudi Slovenija, je beležila 1, 4 milijona žrtev, iz slovenskih pokrajin je moralo na bojišča med 160 in 180 tisoč vojakov, okrog 35 tisoč se jih ni nikoli vrnilo na svoje domove. V sredo, 17. septembra 2014, so na pokopališču na Levarju pripravili spominsko slovesnost in se poklonili spominu tudi domačih žrtev 1. svetovne vojne. Na slovesnosti je nagovor pripadel dr. Ferdinandu Šerbelju, obnovljene spominske plošče pa je blagoslovil dr. Stanislav Lipovšek.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Nove in obnovljene spominske plošče (Edvard Grobler)
TAJNI SESTANEK MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE
Pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite naše občine, tako zelene kot modre linije, so imeli na območju Vzhodnoštajerske pokrajine pomembno vlogo. Organizatorji so se 17. septembra 1990 zvečer tajno sestali na Policijski postaji Slovenska Bistrica in se dogovorili o organizaciji, vodenju in poteku aktivnosti, ki so pomembno vplivale na potek organiziranja in oboroževanja pripadnikov teritorialne obrambe v vzhodnoštajerski pokrajini.
VIR: Večer
ČREŠNJEVEC – JANUARJA V NOVI ŠOLI
Gradbeni delavci Konstruktorja, TOZD Granit, Slovenska Bistrica, končujejo te dni prvo fazo gradnje nove šole v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Šolo nameravajo odpreti 8. januarja prihodnjega leta, za občinski praznik.
Nova šola bo imela šest razredov in tako se izmenskega pouka ne bodo znebili; razredi pa bodo prostornejši in bolj zračni. Poleg tega bodo imeli knjižnico, laboratorij in več namenski prostor. V novi šoli bo tudi otroški vrtec, na katerega so krajani že dolgo čakali.
V bistrški občini je ta šolski objekt že peti, ki so ga zgradili z denarjem, zbranim s samoprispevkom.
VIR: V. H., Večer
FOTO: Nova osnovna šola v gradnji; zadaj staro poslopje, ki ga porušili (V. H.)
ODKRIT SPOMENIK TALCEM V GAJU
Ob gomili, kjer je pokopanih 30 talcev, je bil 17. septembra 1950 odkrit 310 cm visok spomenik iz treh granitnih soh, ki jih povezuje preklada. Sohe stojijo na 70 cm visokem stopničastem podstavku. Postaviti so ga dali okrajni odbor ZZB NOV Maribor ter krajevna odbora ZZB NOV Zgornja Polskava in Fram. Načrt zanj je naredil dipl. inž. arh. Stane Lovše.
VIR: Marija Markič: Moja, tvoja, naša zgodba, str. 285
Rodil se je veterinar IVAN RAHLE
Ivan Rahle se je rodil 17. septembra 1939 na Zgornji Bistrici (Slovenska Bistrica).
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici in Kmetijski srednji šoli (KSŠ) v Mariboru se je vpisal na Biotehnično fakulteto v Ljubljani, smer veterina, in jo uspešno zaključil.
Svojo službo je od leta 1966 opravljal na veterinarski postaji v Slovenski Bistrici.
V zakonu z ženo Ivano, rojeno Luganič iz Slovenske Bistrice, so se jima rodili trije otroci: Aleksander, Simona in Boštjan.
Ivan se je poleg običajnega veterinarskega dela (zdravljenje živine) posvetil tudi zdravljenju hišnih ljubljencev. Veliko občanov si ga je zapomnilo prav po njegovi prijaznosti, pomoči in strokovnosti ob obisku veterinarske ambulante s svojim hišnim ljubljencem.
Ivan Rahle je umrl 17. septembra 1995 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
17. september 1938
NA ČREŠNJEVCU OTVORITEV DOMA KULTURE
Za uradni začetek kulturno-prosvetnega delovanja na Črešnjevcu šteje leto 1920, ko je bilo ustanovljeno Bralno-prosvetno društvo Črešnjevec.
Leta 1937 se je začela gradnja kulturnega doma, ki so ga otvorili 17. septembra 1938.
VIR: Spletna stran KS Črešnjevec
FOTO: Dom kulture Črešnjevec (Spletna stran KS Črešnjevec)
17. september 1933
NOVE KLOPI V BISTRIŠKI CERKVI MARIJE SEDEM ŽALOSTI IN DVA NOVA VHODA
Med 17. in 24. septembrom 1933 so bile postavljene nove klopi iz macesnovega lesa v tukajšnjo samostansko cerkev Marije 7 žal. Izgotovil jih je tukajšnji mizarski mojster g. Jožef Pavalec. Stroški, ki so bili kriti iz večletne stolnine so znašali Din 11.000.
Ob istem času sta bila napravljena dva nova stranska vhoda v cerkev: eden v župnijski cerkvi pri prižnici, eden v samostanski cerkvi pri oltarju sv. Jožefa. S tem se je odpravila neprijetna razvada; prej so verniki vsako nedeljo napolnili zakristijo oziroma hodili v prezbiterij skozi njo, tako da je duhovnik večkrat komaj prišel k oltarju. Vhod v zakristijo odnosno v prezbiterij se jim je ob tej priliki prepovedal.
VIR: Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica
FOTO: Naslovna stran župnijske kronike (Kronika župnije sv. Jerneja Slovenska Bistrica)
SMRAD IZ TOVARNE KONJSKIH KLOBAS
Že pred tedni smo se v »Straži« pritožili nad smradom, ki ga širi tukajšnja tovarna za konjske salame. Vse je odobravalo naš odločen poziv, da se ta nered odpravi, samo naši občinski možje se niso zganili. In sedaj delijo ravno poleg te konjske mesnice moko. Mnogim, ki so stali po par ur pred prodajalno, je postalo slabo, občutljivejši pa sploh niso mogli zraven. Poživljamo torej znova g. župana, da napravi pri tej konjski mesnici red, da ne bodo končno nastale še kake bolezni.
VIR: Straža
NEZADOVOLJNI S PRESKRBOVANJEM Z ŽIVILI
Preskrbovanje z živili je danes povsod težko: kajti iz nič je težko kaj napraviti. A največ neprijetnosti zadene ljudstvo predvsem nerodnost in nevednost naših uradov, oz. onih, ki vodijo te urade. Tudi v Bistrici smo imeli do zadnjega časa takozvani »Oskrbovalni odbor«, katerega so vodili nadučitelj nemške šole, stavbeni mojster Versolatti in župan. V njih rokah je bila oskrba prebivalstva s kruhom, moko, krompirjem, petrolejem in drugim. To svojo vzvišeno nalogo pa so tako skrbno izvrševali, da so bili ljudje primorani kar obsipavati sodnijo in glavarstvo z ovadbami. Konstatiramo, da so ovajali svoje »voditelje« najbolj bistriški nemčurji. Sicer tudi nam Slovencem ni bilo prav, da nismo dobili kruha, če se je pekova dekla peljala v Maribor k zobozdravniku, ali pa če je bila moka tako malo fino zmleta, toda pritoževati se pri danih razmerah nismo hoteli, ker imajo gospodje višji uradniki za slovenske pritožbe itak vedno gluha ušesa. Vodja našega oskrbovalnega urada nadučitelj Schiesstl pa jo je sčasom tako zavozil, da je končno celo glavarstvo spoznalo neznosnost teh razmer in poslalo g. oskrbovalce kratkomalo v penzijo in vzelo samo oskrbo prebivalstva v roke. Sedaj pečeta oba peka in moko delita dva uradnika okrajnega glavarstva. Zahtevamo pa, da okrajno glavarstvo to razdelitev moke bolj praktično uredi. Čemu se deli moka za mesto in celo obširno okolico ob istem času, da se ljudje v dolgih procesijah in gnječi pehajo pred prodajalnico? Naj se razdelitev uredi po urah za posamezne občine in mesto in to v slovenščini nabije pred prodajalno ter naznani po občinah, da ne bodo ljudje zapravljali kar cele dneve ravno v tem jesenskem času, ko itak ne vedo, kje bi se prijeli dela.
VIR: Straža
