29. oktober
Danes goduje IDA
Ime Ida izhaja iz nemščine, kjer ga razlagajo kot skrajšano obliko iz zdaj ne več rabljenih zloženih imen, ki se začnejo z Id-. Morfem Id- nekateri razlagajo iz staronordijske besede idh v pomenu »delo, vnema«, drugi ga povezujejo s starovisokonemško besedo itis v pomenu »ženska«.
29. oktober
SVETOVNI DAN PSORIAZE (LUSKAVICE)
29. oktober je svetovni dan psoriaze, kronične, vnetne in imunsko pogojene bolezni koži, bolj znane pod imenom luskavica. Gre za eno najpogostejših kožnih bolezni, ki prizadane okrog 1-3 % svetovne populacije. V Društvu psoriatikov Slovenije ocenjujejo, da je bolnikov z luskavico v Sloveniji okoli 25000. Ime psoriaza je vzeto iz stare grščine, pri čemer “psora” pomeni srbenje, ki je le eden od simptomov. Prisotna je tudi bolečina in vidne kožne spremembe, ki lahko privedejo do stigmatizacije in socialne izolacije bolnikov. Bolezen pogosto ovira vsakodnevne aktivnosti in tako poslabšanja kakovost njihovega življenja. Cilj Svetovnega dneva psoriaze je povečati ozaveščenost o bolezni in izboljšati dostop bolnikov do zdravljenja.
Z DOBRODELNIMI PRISPEVKI ZA NOVO HIŠO
Petčlanska družina Krznar na Zgornji Ložnici ostala brez vsega, začasno so nameščeni v stanovanju občine
Pred dobrim tednom je ogenj uničil stanovanjsko hišo družine Krznar na Zgornji Ložnici. Petčlanska družina je ostala brez strehe nad glavo, mati samohranilka in njeni štirje otroci so v požaru izgubili vse, ostalo jim je le tisto, kar so imeli na sebi. Pogorelo je vse, od šolskih potrebščin in pohištva do prihrankov. Požar so pogasili gasilci iz PGD Zgornja Bistrica, Slovenska Bistrica, Tinje in Videž. Ognjeni zublji so uničili ostrešje in zgornjo etažo hiše, zato bo objekt treba zrušiti. Že pred nesrečo je družina živela v težkih socialnih razmerah, preživljali so se z delom na kmetiji. Krajani Zgornje Ložnice si želijo, da bi ljudje znali stopiti skupaj in družini pomagali na novo, prijaznejšo pot.
“Družina je nameščena v stanovanju v Slovenski Bistrici, ki jim ga je ponudila Občina Slovenska Bistrica. Družini je bila zagotovljena najnujnejša pomoč v hrani, oblačilih, pohištvu … Svet Krajevne skupnosti Zgornja Ložnica se je v sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa odločil za pomoč pri izgradnji nove hiše z zbiranjem humanitarnih prispevkov,” pravi Petra Hojnik, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Slovenska Bistrica.
VIR: Tomaž Ajd, Štaje
25 LET KLUBA ŠTUDENTOV S “PREDHALLOWEEN” ZABAVO
Leta 2016 je Klub študentov praznoval 25 let. V ta namen so do konca leta skupaj pripravili 25 dogodkov oziroma projektov. Še posebno odmevna je bila Bistriška noč ljubezni. 15. oktobra so najprej v Mladinskem centru gostili uspešen koncert skupine Nude, zaključili pa so jo 29. oktobra s »predhalloween« zabavo s skupino Manouche. Med drugim so izvedli tudi krvodajalsko akcijo, pohod na Osankarico, psihološke delavnice in različne turnirje. Po besedah Lučke Goričan, predsednice Kluba študentov Slovenska Bistrica, bodo pridobljena finančna sredstva namenili v dobrodelni sklad. Podelili ga bodo na zaključni prireditvi 17. decembra na vsakoletnem Stand upu Kluba študentov Slovenska Bistrica.
VIR IN FOTO: T. A., Informator
TRADICIONALNI KONCERT MARTINA BELIČA
Tradicionalni koncert Martina Beliča in gosta, kitarista Vojka Vešligaja
V sredo, 29. oktobra, je v viteški dvorani Bistriškega gradu v organizaciji Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica potekal tradicionalni koncert domačega flavtista Martina Beliča, ki je k muziciranju povabil še kitarista Vojka Vešligaja.
Naj spomnimo, da je Martin Belič med drugim študiral flavto na salzburškem Mozarteumu ter zmagal na številnih tekmovanjih doma in v tujini.
Danes je drugi flavtist Munchenskih filharmonikov, pred tem pa je sodeloval z nekaterimi nemškimi in drugimi komornimi in simfoničnimi orkestri.
Na kitari ga je na sredinem koncertu spremljal Vojko Vešligaj, ki je opravljal diplomski in podiplomski študij na ljubljanski akademiji za glasbo. Je prejemnik nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih, leta 2003 pa je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani za posebne dosežke. Sedaj poučuje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
ŠTIRI URE BREZ VODE
Prebivalci mestnega središča v Slovenski Bistrici so bili danes med osmo in dvanajsto uro brez vode. Napako na vodovodnem omrežju so opazili blizu poslopja Razvojno-informacijskega centra in bivšega foto ateljeja Čerič na Trgu svobode. Blaž Gregorič, direktor družbe Komunala Slovenska Bistrica, je povedal, da sta se razpoki pojavili na cevi in ventilu. Ker so napako pravočasno odkrili, so bili ljudje brez vode kratek čas. Sicer pa je znano, da bi morala mestno središče in tudi del Partizanske ceste čim prej dobiti novo vodovodno omrežje, eno je staro 30 let, drugo pa je še iz časov druge svetovne vojne.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
29. oktober 2003
GRADNJA IN SELITEV V PROSTORE NOVEGA PRIZIDKA ZD SLOVENSKA BISTRICA
Po tem, ko so 19. junija 2002 položili temeljni kamen za prizidek Zdravstvenemu domu Slovenska Bistrica, je gradnja hitro napredovala.
Že 21. oktobra 2003 je bil opravljen tehnični pregled novozgrajenega objekta.
29. oktobra 2003 je bil opravljen tudi kvalitetni pregled objekta.
Selitev v nove prostore so pričeli takoj po 29. oktobru 2003. Potekala je postopoma:
Najprej se je v nove prostore preselila ginekologija, sledila je selitev fizioterapije in nevrofizioterapije, za njo se je preselila patronažna služba, splošne ambulante in ambulanta medicine dela, prometa in športa. Sledila je selitev logopedinje in psihologinje ter specialističnih ambulant: UZ, nevrologa in fiziatra. Nazadnje so preselili garaže in učilnico.
Projekt investicije je vseboval tudi adaptacijo stare stavbe ZD in povezovalni hodnik med staro stavbo in starim prizidkom ZD. Dela so bila zaključena v marcu leta 2004.
Adaptacija stare stavbe je zajemala adaptacijo prostorov fizioterapije v sejno sobo in pisarne, adaptacijo kletnih prostorov v garderobe za osebje, v pritličju smo obnovili prostore pljučnega
dispanzerja, sanitarije, dve splošni ambulanti in RTG diagnostika.
Celotno prvo nadstropje se je preuredilo za potrebe zobozdravstvene službe.
VIR: Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, 2004, str. 11
FOTO: Zgoraj: Začetek gradnje novega ZD. Spodaj: dograjen novi ZD (Zbornik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, str. 11)
SLOVENSKA BISTRICA: DVE VLOGI
V Slovenski Bistrici lahko na oddelku notranje zadeve občani oddajo vloge za nove potne liste vsak delavnik med 7.30 in 13. uro, v sredo tudi popoldne.
Kot nam je včeraj povedala Rozalija Ratej, referentka za potne liste v Slovenski Bistrici, pa prvi dan sprejema vlog ni bilo posebnega zanimanja za nove slovenske listine. Pri njih sta se s to željo oglasila le dva občana.
VIR: (ps), Večer
POLJČANE: KRAJEVNE TABLE
Čeprav je minilo že nekaj mesecev, odkar so morali kupiti krajani Poljčan nove tablice s hišnimi številkami in novimi ulicami, se v Poljčanah ni še nič spremenilo. Povsod v kraju so še vedno stare oznake, nekatere celo iz časov, ko je bila v Poljčanah še občina, v Mariboru pa okraj.
Pri krajevni skupnosti pravijo, da bo tudi teh nepravilnih oznak kmalu konec. Nove table z imeni ulic in krajev naj bi namestili gasilci. Gasilci zato, ker bo potrebno marsikje splezati po lestvi do starc table in namesto nje pritrditi novo. Tam pa, kjer krajani ne bodo dovolili pritrditi tablo z imenom ulice, bodo morali najti drugačno rešitev. Kakšno, v KS za zdaj še ne vedo.
VIR: (am), Večer
29. oktober 1976
USTANOVLJENO DRUŠTVO SOŽITJE SLOVENSKA BISTRICA
Društvo Sožitje Slovenska Bistrica je društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju (OMDR). Je medobčinska, humanitarna, nestrankarska, nepridobitna, prostovoljna organizacija s socialnimi in človekoljubnimi cilji. Poleg tega je tudi invalidska starševska organizacija, ki izvaja specifične programe dela. Člani društva so osebe z motnjami v duševnem razvoju, mladostniki, njihovi starši, svojci, prostovoljci in drugi občani, ki želijo pomagati osebam z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju ter jim tako omogočiti čim boljše vključevanje v življenje.
Osebe z motnjami v duševnem razvoju so osebe, ki niso sposobne živeti samostojno, zato so odvisne od pomoči društva, njene oskrbe in vodenja skozi celotno življenjsko obdobje.
Trudijo se dvigniti kakovost življenja njim in njihovim družinam. Danes v društvu deluje 170 članov, izmed njih je 60 oseb z motnjo v duševnem razvoju, ostali člani pa so starši, skrbniki, rejniki in podporni člani teh oseb.
Sedež društva je v Marinškovem domu. Društvo deluje od 29. oktobra 1976, uradno pa je bilo vpisano v register društev 2. novembra 1977. Za predsednika je bil izvoljen g. Kviro Petrač.
V društvu izvajajo različne programe in sicer izobraževanja (vikend seminarji za družine, razna strokovna predavanja za starše, ustvarjalne delavnice, sodelovanje v programih vseživljenjskega učenja za OMDR in ohranjanje psihofizičnega zdravja družin) ter družabna srečanja in rekreativno dejavnost, skratka vse kar prispeva k ublažitvi problemov družine, še zlasti pa k razvijanju in ohranjanju socialne ter psihofizične kondicije oseb z motnjami v razvoju. Društvo Sožitje uspešno vodi predsednica ga. Tanja Pušnik.
VIR: Občina Slovenska Bistrica; Register društev v Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve RS
ZA NAPREDEK TURIZMA
Na Trgu svobode v Slovenski Bistrici so pred kratkim postavili smerokaz za turistična kraja Trije kralji in Tinje na Pohorju. Zanimanje za ti dve postojanki je bilo doslej precejšnje, vendar nihče ni vedel, kje vodi avtomobilska cesta do njih. Novi smerokaz je že zadnjo nedeljo privabil na Tinje in Tri kralje nad 100 turistov iz Maribora, Celja in drugih krajev. To kaže, da je bil smerokaz zares nujen.
VIR: Večer
PROTI GERMANIZACIJI
Pri »Pferdezuchtgenossenschaft für den Gerichtsbezirk Windisch-Feistritz, reg. G. m. b. H.« je glasom predzadnjega uradnega lista vpisalo mariborsko okrožno sodišče novega člana načelstva Pavla Glančnika, »graščaka« na Pragerskem. Ako okrožno sodišče ne ve, da v Sloveniji že par let ne eksistirajo več nemška krajevna imena a la Windisch-Feisitritz, moramo zoper to kršenje zakonitih predpisov javno protestirati, ker smo že ponovno opažali taka nedopustna vpisovanja v trgovskem registru. Mimogrede omenjamo, da se je celo mariborsko dirkalsko društvo slovensko prekrstilo in torej ne moremo dopustiti germanizacije po deželi, najmanj še s strani »graščakov«, katerega stanu v Jugoslaviji tudi ne poznamo, če tudi bi si ga radi nadevali ponemčeni sinovi slovenskih rodoljubov.
VIR: Tabor
AVSTRO-OGRSKI VOJAKI SE VRAČAJO V SVOJE DOMOVINE
Samo zadnje dni oktobra in v prvi polovici novembra 1918 je slovensko ozemlje prešlo več kot 900.000 vojakov nekdanje avstro-ogrske vojske.
Glavni naval vračajočega se vojaštva na železnice je trajal od 29. oktobra do 17. novembra. Češki transporti so imeli lastno osebje, lastno prehrano in zahtevali niso drugega kot lokomotive, ki so jih sami upravljali. Garniture velikih vojaških transportov so imele skoraj vse po 50 vagonov, odmerjenih za številčno stanje vojnega bataljona ali 1.000 mož. Na vagon naj bi prišlo od 40 do 46 mož. Toda vsi vagoni so bili prenapolnjeni. Vanje se je natlačilo tudi do 80 vojakov, vesili pa so se tudi na zavore in splezali na strehe. V vsakem vlaku je bilo približno 2.000 mož in vsak dan je peljalo skozi Pragersko kakšnih 30 vlakov.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 151
PRVA PREIZKUSNA VOŽNJA NA PROGI PRAGERSKO – ČAKOVEC
Progo Pragersko—Čakovec so pričeli graditi 17. decembra 1857 kot del navezave Budimpešte na obstoječo železnico Dunaj—Trst. S prevzemom »Cesarja Ferdinanda Orientalne železnice« je progo vključila v svoje omrežje družba južne državne železnice in jo dogradila. Prvo preizkusno vožnjo so opravili 29. oktobra 1859, naslednji, uradni preizkus pa je bil 8. marca 1860 od Ptuja do Velike Kaniže (Nagykanizsa) in nazaj do Pragerskega, čemur je 24. marca sledila uradna otvoritev odseka Pragersko—Čakovec—Kotoriba—Velika Kaniža. Proga je že v naslednjem letu mimo Blatnega jezera dosegla Budimpešto, in 1. aprila 1861 zaznamuje začetek redne linije med Pragerskim in Budimpešto.
VIR: Wikipedia
