31. oktober

31. oktober
Danes goduje BOLFENK

Ime Bolfenk izhaja iz nemškega imena Wolfgang. To ime razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed wolf v pomenu besede »volk« in gangan »iti«.Ostale različice imena: Volbek, Volbenk, Volfgang, Ulbank.

31. oktober
SVETOVNI DAN VARČEVANJA

Svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra, je namenjen promociji varčevanja in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike.

31. oktober 2016

USODNO ČELNO TRČENJE

Danes je hudo počilo pri Pragerskem. Voznik tovornega vozila je v blagem ovinku zapeljal na nasprotni pas, ko je po njem pripeljal 73-letni voznik osebnega avtomobila. Ta je v nesreči umrl

Na regionalni cesti na relaciji Slovenska Bistrica–Ptuj se je danes zgodila huda prometna nesreča, za posledicami katere je umrl nič kriv 73-letni slovenski državljan. Počilo je okoli 15.45, čelno sta trčila tovorni in osebni avtomobil. Tovornega je vozil 47-letni moški. Ko je pripeljal skozi naselje Pragersko, v blagem ovinku ni vozil po desnem pasu, kot bi moral, temveč je zapeljal v levo, čez belo neprekinjeno ločilno črto, in to v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 73-letni voznik osebnega avtomobila. Trčenje je bilo silovito, 73-letnika je z avtomobilom odneslo v obcestni jarek, voznik pa se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Hudo se je poškodoval tudi povzročitelj nesreče, prav tako njegov 50-letni sopotnik. Ekipi nujne medicinske pomoči iz Slovenske Bistrice in s Ptuja sta enega poškodovanega odpeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico, drugega v Univerzitetni klinični center Maribor. V tovornem vozilu je bil še en potnik, star 58 let, v nesreči se je lažje poškodoval. Poleg policije in reševalcev so v intervenciji sodelovali tudi prostovoljni gasilci iz Slovenske Bistrice in s Ptuja. Kot je sporočil Bojan Kitel iz mariborske policijske uprave, bo policija povzročitelja nesreče kazensko ovadila zaradi utemeljenega suma, da je kriv za smrtno nesrečo iz malomarnosti, za kar je predpisana kazen do osem let zapora.

VIR: Vesna Lovrec, Večer
FOTO: Za nič krivega 73-letnega voznika osebnega avtomobila je bilo čelno trčenje usodno (Sašo Bizjak)

31. oktober 2015

NOČ ČAROVNIC NA ZGORNJI POLSKAVI

V soboto, 31. oktobra, se je dvorec na Zgornji Polskavi spremenil v domovanje čarovnic in njihovih rekvizitov. Prireditev ob noči čarovnic je bila namenjena otrokom, ki so na ta dan dobili različne preobleke, izrezovali buče, pekli kostanje, se sladkali s palačinkami in domačim sokom, izdelovali klobuke, metle, iskali skriti zaklad in se poslikali po obrazu. V večernih urah so na grmadi sežgali čarovnico, nato pa so se ob potoku sprehodili do pokopališča, kjer so na zapuščenih grobovih prižgali svečke. Noč čarovnic izhaja iz keltskih in rimskih časov, ko so naši predniki verjeli, da se na večer pred dnevom mrtvih prebudijo duhovi pokojnih. Dobrim so prižigali sveče v bučah, da so našli pot nazaj do svojih bivališč, hudobne pa preganjali s strašljivimi preoblekami.
Prireditev je organiziralo Turistično društvo Viničar Zgornja Polskava.

VIR: A. M., Informator
FOTO: Edvard Grobler

31. oktober 1985

V VINOGRADIH BISTRIŠKEGA KK POTRGALI ZADNJE GROZDE

Kakovosten pridelek za arhivska vina — Nova otvoritev vinske kleti novembra v Kovači vasi

Delavci kmetijskega kombinata iz Slovenske Bistrice so danes potrgali še zadnje grozde laškega in renskega rizlinga. Gre za pozno trgatev, ki je lepo uspela. Grozdje je sladko, saj znaša sladkorna stopnja od 19,5 do 21. Kot so nam povedali, bo sok tega kakovostnega grozdja končal v buteljkah v arhivski kleti. Povedati moramo, da gre za letnik ki po kakovosti presega letnik 1983, ki je bil razglašen za letnik stoletja.
Čeprav so v bistriškem kombinatu dosegli odlično kakovost, pa s količino niso zadovoljni. Zaradi dveh pozeb in tudi zaradi suše ob zorenju grozdja so ga nabrali v lastni proizvodnji le 30 vagonov. Prilično enako skromni so tudi rezultati pri zasebnih vinogradnikih, ki so kombinatu prodali komaj 17 ton grozdja. To je zelo malo, še zlasti če upoštevamo, da so ga pred leti od zasebnih vinogradnikov odkupili tudi do 300 ton.
Ker bistrški kmetijski kombinat iz leta v leto dosega boljšo kakovost vin, so se odločili za arhiviranje. Okoli martinovega v novembru bodo v Kovači vasi odprli arhivsko vinsko klet.

VIR: F. G., Večer
FOTO: Vinograd v Ritoznoju (Bistričan.si)

31. oktober 1985

BISTRIŠKI SPOMENIKI NOB

Izšla je že druga izdaja Zbornika spomenikov narodnoosvobodilnega boja občini Slovenska Bistrica, ki so ga izdali občinski odbor ZZB NOV, Muzej narodne osvoboditve Maribor in občinska kulturna skupnost Slovenska Bistrica. Zbornik prinaša natančen pregled spomenikov NOB, ki jih je popisal Lojze Penič. Vsi spomeniki so prikazani tudi s fotografijami, publikacija pa je opremljena še z drugimi dragocenimi podatki, tako da lahko služi ne le golemu pregledu ali informaciji, temveč z vsem skupaj opisuje tudi razsežnosti boja na slovenjebistriškem.

VIR: Večer
FOTO: Naslovnica zbornika

31. oktober 1974

KOLIKO JE STARA NAJSTAREJŠA POHORSKA JELKA?

Samo nekaj metrov od znamenite največje jelke na Pohorju je gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Slovenska Bistrica, postavilo domiselno legendo. Jelka, imenovana po najbližji Maroltovi domačiji nad Tinjem, je prav gotovo velika privlačnost za obiskovalce Pohorja tako po višini kot razsežnosti. Zaradi tega je Maroltova jelka postala naravno zaščitena znamenitost.
O njeni velikosti govori tudi legenda, ki je pritrjena na posebnem podstavku: višina drevesa je 43,86 metra, obseg 5.90 metra, premer 178,80 cm, kubatura 42, 63 prostorninskega metra, prirastek 0,147 kub. metra, jelka pa je stara 250 let.

VIR: V. H., Večer

31. oktober 1968

FERROMOTO V SLOVENSKI BISTRICI

31. oktobra 1968 so v Slovenski Bistrici odprli novo trgovino z elektrotehničnimi predmeti. Lepo urejeno prodajalno v prostorih dosedanjega serbisa TV na Kolodvorski cesti je odprlo TP Ferromoto iz Maribora. Radijski in televizijski servis bo še naprej delal v sklopu trgovine, kot poseben oddelek v skupnih prostorih.

VIR IN FOTO: Večer

31. oktober 1945
SKLEP O ZAPLEMBI PREMOŽENJA GROFA ATTEMSA

Okrajno narodno sodišče v Mariboru je 31. oktobra 1945 izdalo naslednji
SKLEP
Odreja se izvršitev s pravnomočno sodbo vojaškega sodišča v Mariboru, z dne 17. 8. 1945, opr. št. Sod 484/45
Izrečena zaplemba celotne nepremičnine in premičnine imovine obsojenca-ke dr. Attems Ferdinanda in Vande, brez zakonite omejitve.
Zapleniti je sledečo imovino obsojencev: grad s pripadajočimi stavnami in zemljiščem v Zg. Bistrici, nato zemljišča v katastr. občinah Cigonca, Črešnjevec, Sp. Nova vas, Zg. Ložnica, Visole, Jurišna vas, Ošelj in Planina.
Za sodnega odposlanca, ki ima opraviti popis zaplenjene imovine dne 22. 11. 1945 in naslednje dni ob 8. uri, se odreja tov. Ferenčak Franc.
Za skrbnika obsojenca /ke/ se postavlja: tov. Attems Alojz, uradnik pri grajščini drž. Uprave.
Obsojenec ali člani njegovo ožje rodbine lahko odredijo pooblaščenca, ki naj jih v zaplembenem postopku zastopa.
Prednji sklep se ima objaviti na sodni deski.
O tem se obveščajo radi udeležbe:
1/ obsojenec dr. grof Attems Ferdinand in Vanda taborišče Bresternica
2/ skrbnik obsojenca Attems Alojz Slov. Bistrica
3/ okrožna uprava nar. imovine v Mariboru
4/ okrajni referent za upravo nar. imovine v Mariboru d.br
5/ krajevna uprava nar. imovine v Slov. Bistrci, Zg. Bistrici, Cigonca, Črešnjevec, Sp. Nova vas, Zg. Ložnica, Šmartno in Tinje
6/ krajevni N. O. O. v Slov. Bistrici
7/ cenilec prof. Baš Franjo za starine in umetnine v gradu, Valentan Franjo, stavb. Izvedenec v Slov. Bistrici za stavbe, ing. Najžer, upravitelj gozdne uprave Ruše za gozdove
Smrt fašizmu – svobodo narodu

VIR: Pokrajinski arhiv Maribor
FOTO: Sklep (PAM Maribor)

31. oktober 1945

TOVARNA OLJA A. STIGER VABI K IZMENJAVI OLJNATIH SEMEN

Slovenjebistriška Tovarna olja A. Stiger je pozvala pridelovalce oljnih semen bučnice, oljne repice, maka, orehov in lanu k menjavi semen za sveže olje, oljnate pogače in otrobe.

VIR: Vestnik

31. oktober 1932

Umrl je duhovnik, publicist in politik ANTON JEROVŠEK

Dr. Anton Jerovšek se je rodil 23. maja 1874 v Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Predstavlja izrazito osebnost med štajerskimi Slovenci.
Po končani osnovni šoli v Slovenski Bistrici je končal še gimnazijo in bogoslovje v Mariboru, kjer je bil leta 1887 tudi ordiniran. Po krajšem kaplanovanju v Vojniku je odšel v Rim, kjer je doktoriral iz cerkvenega prava na gregorijanski univerzi (1900). Po vrnitvi v domovino je kot škofovski tajnik delal najprej v Mariboru, od leta 1903 pa je bil stalno nameščeni profesor za verouk na mariborski realki.
Leta 1911 se je upokojil. V tem času je prevzel vodstvo tiskarne sv. Cirila in jo dvignil na solidno raven.
Ves čas je sodeloval pri prosvetnih in gospodarskih organizacijah kot so: Spodnještajerska ljudska posojilnica, Zadružna zveza, Zadružna gospodarska banka.
Po končani 1. svetovni vojni je bil aktiven član Narodnega sveta v Mariboru, član mestnega sosveta, po volitvah leta 1921 pa član mestnega sveta. Imel je največ zaslug, da so se stranke združile v enotno fronto ob volitvah leta 1924. Ves čas je pridno objavljal svoje članke v Straži, Slovenskem gospodarju in drugje.
Anton Jerovšek je umrl 31. oktobra 1932 v Mariboru. Pokopn je na pokopališču v Slovenski Bistrici.

VIR: biografski-sb.si

31. oktober 1924

USTANOVILI SO GOSPODARSKO ZADRUGO

Oktobra 1924 so na Zgornji Polskavi ustanovili lesno gospodarsko zadrugo, katere naloga je bilo nakupovanje in prodaja lesa, živine, pridelkov članov, nakup in posoja kmetijskih strojev, postavitev in vzdrževanje zadružnih skladišč, prirejanje poučnih gospodarskih shodov in razstav ter izdaja primernih knjig in tiskovin. Pristopnina je bila 250 dinarjev, zadrugo pa so vodili: načelnik Štefan Pečovnik s Frajhajma, namestnik načelnika Vinko Potočnik z Loke ter Faustin Frešer iz Kalš, Jožef Tifer s Frajhajma, Jožef Zöhrer z Zgornje Polskave, Ivan Šlamberger z Loke in Anton Lah z Zgornje Polskave.

VIR: Mirko Munda: Zgornja Polskava in njena okolica, str. 305; Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 31. oktobra 1924, št. 100, str. 633

31. oktober 1905
SLOVENSKA BISTRICA

V Slovenski Bistrici hočejo sezidati „nemško” ljudsko šolo. Agentje že lovijo deco slovenskih staršev. Slovenjebistričani, poučujte ljudstvo, naj ne prodaja svojih otrok za judežev denar!

VIR: Domovina

31. oktober 1905

ČASNIKI PROTI NEMŠKI ŠOLI

Domovina je zadnje dni avgusta 1905 napovedala, da »bodo dne 3. septembra t. l. priredili Nemci na Pragerskem slovesnost na korist nemški šoli, katero nameravajo ondi ustanoviti«, 31. oktobra pa je objavila daljše besedilo z naslovom »Pragersko« in bralce pozvala, naj se uprejo:
»Da je Pragersko zelo prometno torišče, to uvidevajo tujci, a mi domačini jih mirno gledamo, kako se med nami šopirijo in kako jim je vse še premalo prusko. Zato ustanavlja znani Steinklauber prusko šolo začasno v svoji hiši. Že sedaj se ti Germani hvalijo okrog, kako bodo stavili prusko šolo na naše stroške. Že sedaj pravijo, kako smo bedasti, kako nas bodo lahko pregovorili, da bomo sprejeli to nepotrebno prusko šolo v vzdrževanje.
Vprašam vas, ali ste res tako neumni in taki bedaki, kakor vas sodijo naši Nemci, rekše nemčurji, da boste privolili tem privandrancem prusko šolo zidati na vaše stroške in to v osrčju slovenske zemlje?
Ako pomislimo in pogledamo, koliko nemških otrok je na Pragerskem, naštejemo cele štiri, vsi drugi otroci so slovenskih starišev. Ali smo zares tako zabiti, da bomo dali svojo nado, svoje upanje, svoje otroke v ponemčevalnico, da se nam odtujijo? Ne! Odločno moramo zahtevati, da se zabrani zidanje nove šole na Pragerskem na naše stroške. Imamo na Spod. Polskavi krasno šolo, katero še vso dolgujemo in v kateri se naši otroci dovolj nemški naučijo, ker imamo dobre učiteljske moči in kjer nam ni potreba plačevati šolnine. Kako nas veseli, če srečavamo otroke, ki nas pozdravljajo z lepim slovenskim pozdravom. Slovenski stariši, premislite dobro, da se ne bodete kesali!
Pragersko. Resna beseda našim voditeljem! Sedaj pridno lovijo otroke slovenskih staršev za nemško šolo. Železniškim uslužbencem in delavcem Steinklauberjeve tovarne se preti, da izgube službe, če ne pošljejo svojih otrok v ponemčevalnico. Tudi med Poljanci se pridno agituje – in zdi se mi, ne brez uspeha. – Da je pri nas toliko nezavednosti, toliko nemškutarije, da je ‘Štajerc’ tako razširjen, pač ni čudno. Saj se za ta kraj – mislim posebej cirkovško župnijo – živa duša ne briga. Pri nas še ni bilo nikdar nobenega političnega, niti poučnega, niti kakega drugega shoda. Kakor da je naše ljudstvo popolnoma zavrženo. Čudim se, da je pri takih razmerah vendar še par mož narodnjakov-poštenjakov.
Včasi si človek misli: Če se gospodje na Ptuju in v Mariboru nič ne brigajo, naj pa bo, naj pa gre vse k vragu! Spodnja Polskava je nemškutarska, Cirkovce bodo v teku par let. V sredi med obema pa leži Pragersko, nemčursko gnezdo! Seme malomarnosti poganja od Pragerskega že vedno bolj proti Cirkovcam. Skrajni čas je, da naši voditeljski krogi store tukaj svojo narodno dolžnost!«

VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 183-184