16. november
Danes goduje MARJETA
Ime Marjeta je nastalo verjetno iz oblike Margeta, ki je skrajšana iz Margareta. Ta izhaja iz latinskega imena Margarita oziroma grškega Margarítês in se povezuje z grško besedo margarítês v pomenu »biser«. V južnoslovanskih jezikih imenu Marjeta pomensko ustreza ime Biserka.
Ostale različice imena: Eta, Greta, Grete, Greti, Gretica, Gretka, Magi, Marga, Margaret, Margareta, Margarete, Margaretka, Margarita, Margit, Margita, Margerita, Margeta, Margot, Marijeta, Marjetica, Marjetka, Megi, Meta, Meti, Metka, Pegi, Rita.
16. november
MEDNARODNI DAN STRPNOSTI
Mednarodni dan strpnosti, ki ga obeležujemo 16. novembra, je spominski dan, ki ga je Generalna konferenca Unesco razglasila v Deklaraciji o načelih strpnosti 16. novembra 1995. Na ta dan je UNESCO obeležil 50. obletnico nastanka in podpisa Unescove ustave. Generalna skupščina OZN je leta 1996 povabila države članice, da obeležujejo dan strpnosti z aktivnostmi, ki so usmerjene na izobraževalne ustanove in širšo javnost.
NOVI VOZILI ZDRAVSTVENEGA DOMA SLOVENSKA BISTRICA
V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica imajo novo reševalno vozilo in vozilo za urgentnega zdravnika. Novi vozili, ki sta skupaj vredni 235 tisoč evrov, so namenu predali v petek, 16. novembra.
Denar so zagotovile občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica. Z novim reševalnim avtom s sodobno medicinsko opremo bodo lahko še bolj učinkovito zagotavljali pomoč ljudem, ki jih pestijo zdravstvene težave oziroma katerih življenje je ogroženo. Slovesnosti so se udeležili predstavniki občin, sveta zavoda zdravstvenega doma in zaposleni v bistriškem zdravstvenem domu. Zbrane sta nagovorila Jožefa Lešnik Hren, direktorica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, in dr. Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica.
VIR: T. A., Informator
FOTO: Aleš Kolar
SREČANJE PARTNERJEV PROJEKTA ENJOYHERITAGE
V sredo, 16. in v četrtek, 17. novembra, je pri Treh kraljih potekalo prvo delovno srečanje vseh projektnih partnerjev, ki so si v okviru projekta ENJOYHERITAGE zadali skupni cilj – razviti trajnostni družinski turizem v skupnem čezmejnem območju na podlagi privlačne interpretacije naravne in kulturne dediščine. V projektu sodeluje sedem slovenskih in hrvaških partnerjev: Občina Slovenska Bistrica kot vodilni partner, Zavod RS za varstvo narave (OE Maribor), Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Park prirode Žumberak, Občina Vrsar, mesto Ozalj in Ustanova za upravljanje zavarovanih naravnih vrednot na področju krapinsko-zagorske županije. Namen vzpostavitvenega sestanka je bil predstavitev in spoznavanje vlog partnerjev, pregled skupnega delovnega načrta in komunikacijske strategije ter pridobivanje znanja za uspešno vodenje oz. izvajanje projektnih aktivnosti. Dvodnevno delovno srečanje so partnerji zaključili s študijskim ogledom Črnega jezera. Projekt, ki ga v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška delno sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, bo trajal vse do sredine leta 2019.
VIR IN FOTO: Tina Zupan, Informator
NIKO KAISER S CIGONCE PONOVNO PRESENEČA S SVOJIMI GRADBENIMI PODVIGI
Zasebni gostinec s Cigonce Niko Kaiser je zopet v elementu. Idej in takšnih ali drugačnih zamisli mu tako ali tako ni nikoli zmanjkalo.
Denar je seveda druga pesem. Za hotel Janko in Metka bo skušal pridobiti uporabno dovoljenje. Poleg tega je Niko Kaiser uredil tudi mini imitacijo blejskega gradu z jezerom.
Bodi tako ali drugače, možakar niti za sekundo ne miruje…
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU NAJBOLJŠA GOSTUJOČA PREDSTAVA NA NOVAČANOVIH DNEVIH
Na odru kulturnega doma v Trnovljah v Celju so se v soboto, 16. novembra, zaključila 21. Novačanova gledališka srečanja, ki jih Kulturno-umetniško društvo Zarja Trnovlje – Celje vsako leto pripravi v čast in spomin na dramatika, pesnika in pisatelja dr. Antona Novačana. Na slovesnem zaključku so razglasili najboljšo gostujočo predstavo festivala po oceni občinstva. To je z oceno 4,66 postala Burka o jezičnem dohtarju neznanega avtorja v režiji Nikolaja Vodoška in izvedbi Kulturnega društva Slomšek iz Slovenske Bistrice. Bistričanom je posebno plaketo Novačanovih gledaliških srečanj izročil predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije mag. Jože Ostrerman, prejeli pa so tudi praktični darili, Farfaline in Rec Trejda ter umetnisko delo, sliko celjskega slikarja Staneta Petroviča – Čonča.
VIR IN FOTO: Niko Turk, Informator
ZARADI AVTOBUSA ZAMUDILI V SLUŽBE IN ŠOLE
Večina potnikov, ki se vozijo iz Slovenske Bistrice v Maribor z jutranjim avtobusom, je v danes zjutraj zamudila v službo, mlajši, ki jih na tem avtobusu ni malo, pa tudi v šolo. V uredništvo nas je poklicala bralka in ogorčeno povedala, da je to jutro vse bilo videti tako, kot da bi si na Veolii vozni red enostavno priredili, če ne izmislili. Poudarila je, da na tej relaciji spremembe niso redkost. Pred kratkim so namreč nekoliko spremenili vozni red in so v Maribor prihajali pozneje kot običajno, danes pa so že stopili na avtobus, ki bi moral iz Slovenske Bistrice ob 6.45, z več kot 15-minutno zamudo. Kot da to ne bi bilo dovolj, je voznik avtobusa na poti proti Mariboru na začudenje mnogih potnikov zavil še proti Framu in kasneje vozil tudi po mestnih prometnicah mimo mariborskega univerzitetnega kliničnega centra oziroma po poti, ki ni bila nikoli v voznem redu. Vožnja, ki običajno traja pol ure, se je zavlekla na več kot eno uro, na številna vprašanja potnikov, zakaj vozijo po tej poti, pa se jim je voznik le opravičil in dejal, da izpolnjuje naročila nadrejenih.
V podjetju Veolia Transport so odgovorili, da zamuda ni nastala zaradi spremembe voznega reda ali česa podobnega, ampak je temu botrovala okvara avtobusa, ki bi moral voziti na tej relaciji. Prav zato se je avtobus, ki je nadomestil pokvarjenega, na svoji običajni poti ustavil tudi v Framu in peljal mimo bolnišnice, kar je povzročilo zamudo. Je pa včerajšnji jutranji avtobus že vozil brez zamude.
VIR: Gabrijel Toplak, Večer
ZAHTEVE ATTEMSOV NA SODIŠČU
Upravna enota – zavezana je za oplotniško in bistriško občino – je od leta 1992 do danes reševala 782 denacionalizacijskih zahtev, 686 je pravnomočno zaključenih
Denacionalizacijski postopki v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica dobivajo epilog. Bistriška upravna enota je od leta 1992 do danes reševala 782 denacionalizacijskih zahtev, 686 je pravnomočno zaključenih. Med nerešenimi je le pet takih, ki so izključno povezane s pridobivanjem slovenskega državljanstva. Ko bo to vprašanje rešeno, bo sprožen denacionalizacijski postopek.
Načelnica upravne enote Lidija Stebernak je povedala, da so dodatne naloge za reševanje postopkov denacionalizacije dobili še od občine Ormož in Šmarje pri Jelšah. “Ormoška občina je imela 70 zahtevkov, dvanajst je še nerešenih, medtem ko za Šmarje rešujemo sedem spisov, rešili smo dva. Kar zadeva denacionalizacijo v bistriški občini, je treba povedati, da imajo največ nerešenih postopkov družini Windischgreatz in Attems. Gre za veliko premoženje,” poudarja Stebernakova. Attemsi so v Slovenski Bistrici imeli grad in grajsko pristavo, zemljišča in gozdove na Pohorju. Govori se o več tisoč hektarjev gozdov. Grad jih ne zanima več, računali so na grajsko pristavo, kjer naj bi odprli zasebno podjetje. “Njihovega zahtevka upravna enota ne rešuje več, postopke vodi bistriško okrajno sodišče. To pa zaradi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Za Attemse je veljala tako imenovana stranska kazen, kar je pomenilo odvzem celotnega premoženja. Potomci so se pritožili, dosegli razveljavitev stranske kazni in na sodišču zahtevali vrnitev svojega premoženja. Njihova lastnina ni majhna. Poleg bistriškega gradu, umetnin in gozdov je še zemlja v Cigonci. Potomci so bankirji v Avstriji. Z njimi smo lepo sodelovali in od njih sem izvedela, da jih grad ne zanima, le grajska pristava.”
OBRTNA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA JE ŽE V NOVIH PROSTORIH
V poslovno-trgovski center na Titovi cesti (sedaj Ljubljanska cesta, op. ur.) v Slovenski Bistrici se vseljujejo prvi kupci lokalov in trgovinic. Bistriški Ibis je zgradbo, ki ima tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin, začel graditi lansko poletje, in to za trg.
»Obrtna zadruga Slovenska Bistrica je kupila omenjeno zemljišče, dali smo tudi idejo, kaj naj se gradi, in poiskali kupce. V pritličju bodo poleg že odprte trgovinice za otroke železnina z opremo za vrtičkarje pa trgovina z moško konfekcijo in rezervnimi deli ter ponudba kemikalij, kot se je odločila Lesninina Mavrica iz Ljubljane. V enem izmed lokalov bo okrepčevalnica,« predstavlja vsebino centra Rihard Ajd, direktor Obrtne zadruge Slovenska Bistrica.
V mansardi, kjer ima Obrtna zadruga svoje prostore, je tudi šivalnica Polo modeli, ki jo vodi Tatjana Polanšček iz Maribora. »Občinski razvojni dinar smo namenili prav za odpiranje novih delovnih mest v tej šivalnici, kjer tačas že izdeluje žensko konfekcijo deset šivilj, do konca leta pa naj bi dobilo delo še blizu dvajset naših žensk,« pravi Rihard Ajd. In dodaja, da tudi lastniki ostalih lokalov te že počasi opremljajo.
Svetovalna dejavnost
Obrtna zadruga iz Slovenske Bistrice je začela delovati pred dvema letoma, ko so obrtniki sklenili, da bodo svojim članom pomagali predvsem s svetovanjem, kaj in za koga delati. »Zdaj imamo blizu sedemdeset članov, ki se ukvarjajo s kovinsko in gradbeniško stroko, mnogi pa se odločajo za program plastike. Ker smo registrirani tudi za dejavnosti uvoza in izvoza, lahko zdaj pomagamo članom z uvozom reprodukcijskega materiala in prodajamo njihove izdelke na tujem trgu. Trgovina kot dejavnost, ki se je sicer zelo razmahnila med zasebniki, nas kot zadrugo ne zanima,« pravi Rihard Ajd, direktor obrtne zadruge, in omeni, da bi bila gradnja obrtne cone v Slovenski Bistrici nujna. Lokacija pri Emmiju je idealna, lahko bi jo zgradili z domačimi strokovnjaki.
VIR: (ps), Večer
FOTO: Poslovno-trgovski center ob Titovi cesti Slovenski Bistrici bo kmalu zaživel (ps)
TRGOVINA BLIŽJE
Po večletnih vztrajnih prizadevanjih prebivalcev pohorske krajevne skupnosti Tinje v občini Slovenska Bistrica so obnovili in razširili prodajne prostore v trgovini na Tinju. Pridobitev je pomembna toliko bolj, ker so morali prebivalci teh pohorskih predelov doslej po nakupe v oddaljeno občinsko središče v Slovenski Bistrici. Z obnovitvijo in razširitvijo trgovine so na Tinju pridobili 52 kvadratnih metrov prodajnih in 58 kvadratnih metrov skladiščenih prostorov. Potreba je poudariti, da so krajani za obnovo prispevali pomemben delež v denarju in lesu.
Investitorja — delovno organizacijo Preskrba, Planika, Slovcnska Bistrica — so obnovitvena dela veljala dva milijona 545 tisoč dinarjev, opravilo pa jih je obrtno podjetje Gradbeni servis iz Slovenske Bistrice.
VIR: (vh), Večer
FOTO: Veliko Tinje (Bistričan.si)
NAPOVEDUJEJO POSTAVITEV SPOMENIKA
V Visolah bodo postavili spomenik
Za zaključno proslavo 20-letnice revolucije v občini Slovenska Bistrica bodo 29. novembra svečano odkrili v Visolah nad Zg. Bistrico veličasten spomenik. Spomenik bo iz aluminija in bo visok blizu 20 metrov. Na marmornatem podstavku bodo vklesana imena dvainštiridesetih borcev NOB in žrtev fašizma.
VIR: Večer
FOTO: Tako izgleda postavljen spomenik (Arhiv Silva Husuja)
16. november 1935
BEDA RUDARJEV IN PRVA STAVKA V STANOVSKEM RUDNIKU
Na območju nekdanje skupne občine Slovenska Bistrica (še z občinami Oplotnica, Poljčanane in Makole) je med obema vojnama delovalo več manjših rudnikov premoga (Stanovsko pri Poljčanah, Šega pri Makolah). Življenje rudarjev je bilo nasploh težko. Borili so se za svoje delavske pravice. Najhuje je bilo v revirskih krajih, kjer je TPD odpustila mnogo rudarjev. Marca in junija 1933 so bile velike demonstracije rudarskih žena. Ker je v Revirjih vladala lakota in pomanjkanje, se je pričela akcija solidarnosti. Na prošnjo Podmladka Rdečega križa v Trbovljah so se odzvale tudi učenke dekliške ljudske šole v Slovenski Bistrici in zbrale dve pošiljki krompirja in fižola za stradajoče rudarje in njihove družine.
Nič boljše se ni godilo rudarjem v premogovnikih na slovenjebistriškem območju. Ko so hoteli rudarji rudnika Stanovsko pri Poljčanah organizirati svojo strokovno organizacijo, ki bi jih združevala v boju za delavske pravice, je uprava rudnika odpustila organizatorje. 16. novembra 1935 je zato začelo 118 rudarjev stavkati. Stavkajoče rudarje so podprli ljubljanski levičarski akademiki. Odnosi med upravo rudnika in rudarji se niso kaj dosti izboljšali.
VIR: Edmund Pogorevc: Utrinki iz časa med obema vojnama, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 384
16. november 1927
PREVOZ MIHAELA VOŠNJAKA V DOMOVINO
16. novembra 1927 je peljal skozi Pragersko vlak, ki sta ga spremljali hkrati žalost in hvaležnost. Na njem je bila namreč krsta s zemeljskimi ostanki brata Josipa Vošnjaka, velikega Slovenca Mihaela Vošnjaka, tudi postajenačelnika na Pragerskem, ki je leta 1920 umrl v Glionu v Švici, da ga pokopljejo v Šentilju pri Velenju.
VIR: Večernik
FOTO: Wikipedija
16. november 1906
DRUŠTVENI SHOD ŽELEZNIČARJEV NA PRAGERSKEM
16. novembra 1906 je bil v Malenškovi gostilni na Pragerskem društveni shod železničarjev, na katerem so razpravljali o starostnem zavarovanju železničarjev. Josip Kopač iz Trsta je spet poročal o novo izdanem cirkularju južne železnice. Govornik je poudarjal, da se daje delavcu, ki je več kot 40 let služboval, res nekakšna starostna podpora, vendar je ta nestalna, prava miloščina. Na prvi pogled sicer misli marsikdo, da je ta podpora dokaj visoka, ker dobe nekateri delavci celo 780 kron letne pokojnine in niso ob tem obremenjeni z nikakršnimi prispevki. Toda natančneje gledano, se vidi, da so deležni omenjene pokojnine oni delavci, ki imajo več kakor 4 K 50 vinarjev dnine, takih pa je komaj pet odstotkov. Večina delavcev ima povprečno plačo 2K 20 vinarjev, pa bi dobili komaj 480 kron pokojnine, če so službovali 40 let in je zdravnik ugotovil, da niso več sposobni za službo. Žene ne dobijo po možu nikakršne pokojnine. Kopač je dejal: »Dol z beračijo! Vi ne potrebujete miloščine. Železniška uprava naj vpelje provizijski sklad za vse uslužbence, ki so najmanj eno leto pri južni železnici in niso prekoračili 55 let. V ta sklad naj plačuje vsak član, pa tudi železnica. Da to dosežete, potrebna je tesna združitev vseh prizadetih.«
VIR: Franc Rozman, Delavsko gibanje na območju občine Slovenska Bistrica od začetka do 1. svetovne vojne, Zbornik občine Slovenska Bistrica I., 1983, str. 358
