8. januar
Danes goduje SEVERIN
Ime Severin izhaja iz latinskega imena Severinus, ki je manjšalnica imena Severus. To ime pa razlagajo iz latinskega pridevnika severus v pomenu »resen, vesten, strog, osoren, kruz, strašen«. Severus je bilo tudi rimsko rodbinsko ime. Tako sta se imenovala dva rimska cesarja: Semtimij Severus in Aleksander Severus.
Moški različici imena: Severij, Severino.
Ženska različica imena: Severina.
8. januar
RAZKRITJE VDORA SRBIJE V JUGOSLOVANSKI DENARNI SISTEM
Dobra dva tedna po plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo je 8. januarja 1991 v javnosti odjeknila novica, da je Srbija vdrla v jugoslovanski monetarni sistem. To je bila le še ena kaplja več, ki je Slovence še bolj utrdila v prepričanju, da je treba zapustiti Jugoslavijo.
Srbija, v kateri je bil že nekaj let nesporni vladar Slobodan Milošević, si je konec leta 1990 pri Narodni banki Jugoslavije (NBJ) iz primarne emisije nepooblaščeno “izposodila” 18 milijard in 243 milijonov dinarjev (takratnih okoli 1,4 milijarde ameriških dolarjev).
NA POHORJE PRIDE TUDI PAHOR
Kljub temu da organiziranega dogodka na Pohorju na začudenje mnogih, ko pa vendarle poteka v naravi, ne bo, bodo člani borčevskih organizacij in sorodniki padlih na Osankarici obiskali prizorišče pri Treh žebljih, individualno, v lastni režiji. Lani, ko je bil dogodek prav tako odpovedan in so bili pogoji zbiranja še bolj oteženi, se jih je naključno zbralo okoli 50, je dejal predsednik združenja borcev za vrednote NOB Ruše Jože Gašparič. Podobno kot lani bo venec žrtvam na Osankarici položil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, so še pojasnili na Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica.
VIR: Franja Žišt, Večer
FOTO: Borut Pahor je položil venec padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona (Urad predsednika RS)
AKADEMIJA V SPOMIN NA 72. OBLETNICO PADCA POHORSKEGA BATALJONA
V četrtek, 8. januarja, so se v Viteški dvorani Bistriškega gradu poklonili spominu na 72. obletnico padca Pohorskega bataljona, ki je leta 1943 padel pri Treh žebljih na Osankarici.
Na spominski akademiji sta bila gosta tudi dr. Marjan Žnidarič, ki je predstavil svojo knjigo Četrta operativna cona in Mirko Munda, avtor knjige Pragersko med NOB.
Z branjem odlomkov iz obeh knjig je ponovno oživel spomin na dogodke 2. svetovne vojne, na trpljenje in junaštvo ljudi ter brezmejno solidarnost. Domovinsko noto so prispevali tudi zborček bistriškega vrtca ter učenci glasbene šole.
Na spominski akademiji se je generalni sekretar odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije Mitja Klavora s srebrno plaketo borčevske organizacije zahvalil OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki že vrsto let sodeluje pri spominski slovesnosti pri Treh žebljih in na svečanih akademijah.
Zlato plaketo pa je prejel bistriški Zavod za kulturo Slovenska Bistrica za organizacijo spominskih slovesnosti na Osankarici, za izvedbo akademije v Slovenski Bistrici in urejanje muzeja na Osankarici, posvečenega partizanskemu bojevanju na Pohorju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
TRADICIONALNO SREČANJE OBMOČNE ORGANIZACIJE SD SLOVENSKA BISTRICA
Območna organizacija Socialnih demokratov Slovenska Bistrica je 8. januarja 2014 že štirinajstič praznovala dan stranke – ob 8. januarju obletnici boja legendarnega Pohorskega bataljona, ki je nastal kot revolt na odločitev Občine Slovenska Bistrica. Ta je leta 1997 namreč ukinila 8. januar kot občinski praznik.
Običajno se srečajo člani in članice stranke Socialnih demokratov območne organizacije vsako leto po spominski slovesnosti na Osankarici. Tudi letos je bilo tako. Na Zgornji Poskavi so se srečanja udeležili poleg vodstva območne organizacije tudi visoki predstavniki stranke, med njimi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janko Veber, minister Dejan Židan, poslanec Matevž Frangež in drugi. Na srečanju je tekla beseda o aktualnih političnih, gospodarskih ter drugih dogodkih v Sloveniji.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
8. januar 2014
V SLOVENSKI BISTRICI ODPRLI POSLANSKO PISARNO DRŽAVLJANSKE LISTE
V prostorih Zavarovalne agencije Žalar na Partizanski ulici v Slovenski Bistrici so v sredo, 8. januarja, odprli poslansko pisarno poslanca Državljanske liste Branka Kurnjeka. Pisarna bo odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu.
Poleg Kurnjeka so se odprtja med drugimi udeležili predsednik stranke, minister za notranje zadeve in javno upravo, dr. Gregor Virant, predsednik občinskega odbora Državljanske liste, mag. Ivan Pristovnik ter ostali državni poslanci stranke. Minister Virant se je pred tem sešel tudi z županom Občine Slovenska Bistrica, dr. Ivanom Žagarjem, s katerim sta se pogovarjala o aktualnem političnem in lokalnem dogajanju.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
NEPRIMERNA HITROST
V petek, 8. januarja, ob 12.30 se je zgodila huda prometna nesreča na magistralni cesti Maribor—Slovenska Bistrica zunaj vasi Bukovec. Ena oseba je bila hudo poškodovana in je med prevozom v bolnišnico umrla, materialna škoda pa znaša 120.000 dinarjev.
Voznik osebnega avtomobila J. M., 47 let, s Pragerskega, se je peljal iz Maribora proti Slovenski Bistrici. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na levem ovinku zunaj vasi Bukovec zaneslo na desno in je trčil v betonski obcestni steber.
VIR: Večer
OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Sadovi svobode
VIR: Večer
FOTO: Zgoraj: Ob novi stavbi Tovarne olja dvigajo na temelje visok dimnik (Večer) Sredina: Kjer je nekoč stalo majhno, zastarelo podjetje za predelavo bakra, stoji danes mogočna tovarna alumimija – Impol (Večer) Spodaj: Bloki ob poti proti Zgornji Bistrici – lepa stanovanja za vedno nove prebivalce Slovenske Bistrice (Večer
PRI TREH ŽEBLJIH JE PADEL POHORSKI BATALJON
Pohorski bataljon (uradno 1. bataljon Pohorskega odreda) − je bila partizanska enota, ustanovljena 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. Na začetku je enota štela 90 borcev, ki so na Pohorje prispeli iz Dolenjske, Šaleške in Savinjske doline. Sestavljali so ga borci 1. bataljona Savinjskega odreda II. grupe odredov (Kranjčev bataljon), ki so prišli poleti 1942 na Štajersko z Dolenjske in se preimenovali v 1. bataljon Pohorskega odreda, ter borci Šaleške in Savinjske čete 1. štajerskega bataljona. Poveljnik bataljona je bil Rudolf Mede, politični komisar pa Jože Menih.
V noči od 8. na 9. oktober 1942 je bataljon požgal planinske koče na zahodnem Pohorju, da jih ne bi Nemci spremenili v svoje postojanke, od koder bi lahko napadali partizane. V noči od 23. na 24. oktober je bil bataljon v Oplotnici. Napadel je policijsko postajo, zažgal občinsko poslopje, nato pa priredil v kraju partizanski miting.
4. novembra 1942 je bataljon v Mislinji zažgal tovarno lepenke. Bataljon se je 21. decembra premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Od tod so hodile patrulje po hrano v različne vasi ob vznožju Pohorja.
Nemške policijske enote so neprestano poizkušale izslediti bataljon, vendar se jim je uspešno izmikal.
Poveljnik varnostne policije (Befehlshaber der Ordnungspolizei) v Mariboru generalmajor Otto Lurker je izdal povelje št. 106 za hajko proti Pohorskemu bataljonu dne 6. januara 1943. 8. januarja 1943 je okoli 2000 mož zgoraj naštetih enot sovražne vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Do prvega hudega spopada je prišlo okoli tričetrt na dvanajst dopoldan. Nemci so imeli takoj 4 mrtve in 5 ranjenih. Partizani so se borili dve uri in pol, dokler niso bili vsi ubiti. Le ranjenega partizana Franca Kunaverja – Sulca so Nemci ujeli živega. Julija 1943 so ga kot talca ustrelili na Ljubnem v Savinjski dolini. V poslednjem boju je padlo 69 borcev Pohorskega bataljona. Vse borce so Nemci odpeljali v avstrijski Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Ko je 17. januarja 1943 v Št. Vidu nad Valdekom (danes Završe) padla še bataljonova patrulja, na Pohorju do konca vojne ni bilo več večjih partizanskih enot. Po nemških poročilih pa so imeli Nemci 16 mrtvih in 15 ranjenih pripadnikov policije, 1 mrtvega in 2 ranjena pripadnika vojske in 2 mrtva ter 3 ranjene pripadnike Wehrmannschafta.
Padec Pohorskega bataljona, ki je tudi v zadnji bitki zadal Nemcem velike izgube, je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem. Veličastna poslednja borba pa je bila velika moralna spodbuda v nadaljnjih bojih z okupatorjem. Sedem borcev Pohorskega bataljona so razglasili za narodne heroje.
VIR: Razni viri
FOTO: Spomenik padlim borcem pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici. Avtor spomenika je Slavko Tihec (fotoarhiv Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica)
8. januar 1932
LIKVIDACIJA DRUŠTVA »ZVON«
Z u stanovitvijo poljčanskega Sokolskega društv a v novembru 1930 sta tukajšnjj društvi, »Čitalnica« in »Zvon« popolnoma prenehali z delovanjem. — Skoro vse delovne sile obeh društev so namreč prešle k Sokolu. Pa tudi drugače se je pokazalo, da je troje
društev pri nas odveč, saj so v teh težkih časih ljudje mogli obiskovati komaj prireditve enega društva. In tako so nekateri uvidevni člani, tako pri »Zvonu« kot »Čitalnici« sklenili, da je najboljše, da se društvi v prid Sokolu razideta. Društvo Zvon je na svojem zadnjem občnem zboru minule nedelje ta sklep kot prvo izvedlo. Likvidiralo je častno in razdelilo svojo imovino 3.300 Din in in ventar tak o: 1500 Din z a uboge šolarje, 1000 Din Sokol, 500 Din planinsko društvo, inventar pa prosvetno društvo. — Društvo »Zvon«, ki je bilo sicer za kulturni na predek našega kraja zelo zaslužno, je imelo zadnje čase prav malo članstva, zadnji predsednik je bil posestnik gosp. Hauptman. Društvo bi obhajalo prihodnje leto svojo 10letnico, vendar ga to ni zadrževalo, da se je uklonil skupnim interesom našega kraja, ki hoče združiti v Sokolu vse ljudi, ki jim je na srcu procvit naše lepe domovine. Upoštevajoč ta cilj, bo gotovo v najkrajšem času v prid
Sokola likvidiralo tudi našo sicer popularno »Čitalnico«
VIR: Mariborski večernik “Jutra”
Rodil se je slikar RUDOLF KOTNIK
Rudolf Kotnik, slikar, se je rodil 8. januarja 1931 v Admontu ob reki Enns na avstrijskem Štajerskem kot peti otrok očetu Vinzenzu in materi Antoniji.
Zaradi očetovega političnega delovanja so avstrijske oblasti družino leta 1935 izselile v Slovenijo.
V Lovrencu na Pohorju je Rudolf obiskoval prve štiri razrede slovenske šole in se šele tedaj naučil slovenskega jezika.
Leta 1944 ga je v uk vzel razgledani slikopleskarski mojster Hinko Ortan iz Zgornjih Hoč in mu omogočil tudi nadaljnje šolanje v Ljubljani.
Med leti 1947−51 je obiskoval Šolo za umetno obrt v Ljubljani, nato pa slikarski oddelek Akademije za likovno umetnost in diplomiral leta 1955 pri profesorju Maksimu Sedeju st.
Kot likovni pedagog je od leta 1956 najprej nekaj let služboval na osnovni šoli v Slovenski Bistrici, nato v Hočah, od leta 1971 do upokojitve pa na II. gimnaziji v Mariboru.
Rudolf Kotnik je umrl 25. oktobra 1996 v Hočah.
VIR: biografski-sb.si
PRAGERSKI SOKOL ZAPUŠČAJO ČLANI
Člani pragerskega Sokola so sicer aktivni, a ker jim nikakor ni uspelo postaviti svoje dvorane, da bi lahko telovadili vse leto in ob vsakem vremenu, je navdušenje počasi plahnelo in leto 1927 je bilo že kritično. Na občnem zboru 8. januarja 1928 udeležba ni bila najboljša, morali so priznati, da so jih »zapustili najbolj pridni telovadeči člani« in da v prejšnjem letu telovadbe ni bilo. Člani bi se sicer lahko shajali ali v šoli ali v katerem od lokalov na Pragerskem, organizirali so plesne vaje, priredili Miklavžev večer, združen s proslavo »ujedinjenja«, in obdarili vse navzoče otroke, ampak prave zagnanosti za delo ni bilo več.
Na občnem zboru so izvolili nov odbor, ki ga je vodil kot starosta Rudolf Ogrinc, blagajnika Franca Zavadlava so izvolili za podstarosto, tajniške posle je prevzel nadučitelj Josip Velikonja, na funkcijo načelnika in prosvetarja je bil izvoljen učitelj Albert Planer, za blagajnika pa železničar Jože Pristovnik. Tako so se dogovorili: »Starosta in podstarosta si bosta prizadevala nadaljevati pred meseci začeto družabno življenje ter poživiti tehnično in prosvetno delo v društvu, brat Velikonja bo v poletnih mesecih telovadil z otroki. Poskusimo – prerojeni – še enkrat! Če do aprila zaradi pomanjkanja telovadcev ne bomo izpolnjevali glavne zahteve naših pravil, se bomo sami ukinili. Ni telovadnega društva brez telovadbe! Telovadnice sicer nimamo, ima pa šola lepo, žal le malo rabljeno telovadno orodje, ki ga lahko uporabljamo tudi mi.«
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 227
8. januar 1918
OBČINE POLJČANSKEGA OBMOČJA PODPIŠEJO MAJNIŠKO DEKLARACIJO
Župnik župnije Poljčane je sklical župane občin Lušečke vasi, Pekla, Poljčan, Stanovskega in Brezja, da so sestavili svojo “Resolucijo jugoslovanskemu klubu”, jo zapisali s črnilom ter jo z občinskimi pečati in podpisi, dne 08. prosinca (januarja) 1918 potrdili. Ko je vsaka občina nato zbrala podpise, je župnik vse podpisane pole zbral v skupni mapi.
Skupno Resolucijo so podpisali:
1. Občinski urad Poljčane;
2. Občina Brezje pri Studenicah;
3. Občinski urad Stanovsko;
4. Občinski urad Lušečka vas.
VIR: Edmund Pogorevc, Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 263
FOTO: Resolucija občin Poljčane, Brezje, Stanovsko, Lušečka vas (Zbornik občine Slovenska Bistrica III, str. 263)
8. januar 1909
POPRAVILI BODO CESTO
Dunajska vlada je naročila svojemu tehniku, da takoj začne proučavati načrt, po kterem bi se državna cesta od Zgornje Polskave do Konjic preložila in ognila grdim klancem, ki so krivi, da po tem delu ceste ni nobenega prometa. Gotovo zadnji čas; saj smo Bistričani bili od sveta skoraj odrezani in se nismo mogli ženiti ne proti jugu ne proti severu. Dela se začnejo že v rani spomladi.
VIR: Straža
