29. januar

Ljudska univerza (LU) v Slovenski Bistrici je že pol stoletja vpeta v izobraževanje odraslih. Njena direktorica Brigita Kruder poudarja, da v njihovo izobraževalno središče prihajajo tudi otroci, mladi in starejši ljudje. “V našo hišo vsako leto vstopi tri tisoč ljudi in ko sem o tem pred nedavnim govorila z Igorjem Lukšičem, je bil minister za šolstvo in šport prijetno presenečen. Večina naših obiskovalcev je starejših od 45 let, petino predstavljajo otroci, četrtino pa ljudje, ki so stari med 20 in 45 let. Znotraj glavnine je največ upokojencev, ki v tretjem življenjskem obdobju želijo osvojiti določeno znanje. Zanimajo se za učenje jezikov in za računalništvo,” je povedala Kruderjeva.
Bistriška ljudska univerza veliko pozornosti posveča tudi središču za samostojno učenje. Gre za novost v izobraževalnem procesu za odrasle in sodi v projekt, ki ga razvija Evropska unija. “Udeleženci si sami določajo tempo učenja, količino znanja in vsebino mentorske pomoči. Univerza jim mora zagotoviti učno gradivo, prostor, računalnik in učitelja. Tovrstno učenje traja v našem delovnem času, računalniki so na voljo ves čas, vendar brez naše podpore. Lani je središče obiskovalo 152 ljudi, največ zanimanja je bilo za tuje jezike, v ospredju sta angleščina in nemščina. Udeleženci tega procesa ne dobijo certifikata, možno pa je, da dobijo dodatne ure z učiteljem v okviru vseživljenjskega učenja,” je dejala Brigita Kruder. Središče obiskujejo tudi tisti, ki nimajo dostopa do interneta: otroci priseljencev, brezposelni in starejši ljudje, ki sicer imajo opremo, a niso dovolj vešči, da bi jo uporabili.
Poslopje ljudske univerze je v lasti države, čeprav je bilo nekoč občinska last. V njem sta bili tudi osnovna in srednja šola. “Hišo je država z dekreti večkrat podržavila, prenašala se je z ministrstva na ministrstvo. Ves čas pa smo poslopje vzdrževali in mu vlivali življenje. Skrajni čas je, da občina postane lastnica poslopja, kar pomeni, da naj država z dekretom lastnino brezplačno vroči občini. Zadnja primopredaja lastništva med ministrstvoma za pravosodje ter šolstvo in šport je bila novembra 2009. Pričakujemo, da bo hiša kmalu občinska. Potem bo treba poslopje obnoviti in zamenjati stavbno pohištvo,” je opozorila Kruderjeva in dejala, da je v minulih petdesetih letih univerza doživela dva prelomna trenutka: prvi je bil leta 1974 ob preimenovanju delavske v ljudsko univerzo, drugi se je zgodil leta 2001, ko univerze niso več proračunske porabnice.
“Izobraževanje LU je na javnem trgu in zato včasih deset naših zaposlenih ljudi ne dobi redne plače; decembrska je bila izplačana z 20-dnevno zamudo. Tudi mi čakamo na izplačilo zahtevkov za opravljeni program od države in drugih ustanov. Za januarski in februarski izobraževalni program bomo dobili plačilo šele junija. Ker univerza sodeluje z evropskimi skladi, večino denarja dobimo od tam, a ker se je pred letom končal določen izobraževalni ciklus, so nastale likvidnostne težave, ki so trajale nekaj mesecev,” je povedala Brigita Kruder. Občine Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane univerzi s pogodbo zagotovijo med 3000 in 5000 evrov na leto, to je le dober odstotek denarja, ki ga LU potrebuje za svojo dejavnost.

VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Brigita Kruder, direktorica bistriške ljudske univerze, z ministrom Igorjem Lukšičem (Večer)