
29. januar
Danes goduje VALERIJ
Ime Valerij je moška oblika ženskega osebnega imena Valerija, ta pa izhaja iz latinskega imena Valeria, ki je ženska oblika imena Valerius. Latinsko ime Valerius pomeni »izhajajoč iz rimske plemiške rodbine Valerijcev« in se povezuje z glagolom valeo v pomenih »biti močen, krepak, zdrav, dobro se počutiti«.
izhaja iz latinskega imena Valeria, ki je ženska oblika imena Valerius. Latinsko ime Valerius pomeni »izhajajoč iz rimske plemiške rodbine Valerijcev« in se povezuje z glagolom valeo v pomenih »biti močen, krepak, zdrav, dobro se počutiti«.
Moške različice imena: Valerijan, Valerijano, Valerijo, Valerin, Valerjan.
Ženske različice imena: Valerija, Valči, Valčika, Valčka, Valerina, Valerijana, Valeriana.

29. januar
SLOVENIJA JE KOT DRUGA RATIFICIRALA LIZBONSKO POGODBO
Državni zbor je 29. januarja 2008 ratificiral novo, reformno pogodbo Evropske unije, ki naj bi razširjeni povezavi omogočila učinkovito delovanje in okrepila njeno vlogo v svetu. Za ratifikacijo lizbonske pogodbe je glasovalo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti, Slovenijo pa je kljub prizadevanjem, da bi bila prva, pri ratifikaciji prehitela Madžarska.
O današnji odločitvi je parlament v veliki meri primerjalno gledano odločal že februarja leta 2005, ko je ratificiral predhodnico lizbonske pogodbe, evropsko ustavno pogodbo.

HLEV ZGOREL, ŽIVINO REŠILI
V naselju Kovača vas v občini Slovenska Bistrica je v soboto zagorel hlev v velikosti 25 krat 20 metrov. Gasilci PGD Zgornja in Slovenska Bistrica, Videž in Tinje so požar pogasili. Domačim in gasilcem je uspelo rešiti 14 glav govedi in nekaj kmetijskih priključkov. Ogenj je v celoti uničil objekt, traktor in nakladalno prikolico za seno. Iz traktorja je izteklo okoli 40 litrov pogonskega goriva. Gasilci PGD Slovenska Bistrica so gorivo odstranili in ga posuli z vpojnimi sredstvi. Pri reševanju govedi in gašenju požara sta se lažje poškodovala dva domačina. Oskrbeli so ju reševalci ekipe nujne medicinske pomoči Slovenska Bistrica.
VIR: čk, Večer
FOTO: Fotografija je simbolična (Splet)

LEP USPEH ASJE MAJHEN
Asja Majhen tretja na 3. geografski olimpijadi Jugovzhodne Evrope BIGEO 2017
Ministrica za šolstvo in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, je 29. 1. 2018 v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju priredila slavnostni sprejem za uspešne učence in dijake, ki so v letu 2017 blesteli na mednarodnih tekmovanjih iz znanj in posegali po najvišjih odličjih. Na tradicionalnem sprejemu so bili letos prvič tudi osnovnošolke in osnovnošolci, ki prav tako kot njihovi starejši vrstniki dosegajo izjemne rezultate na različnih mednarodnih tekmovanjih.
Na sprejem smo bile povabljene Asja Majhen, nekdanja učenka OŠ Gustava Šiliha Laporje, njena mentorica Marjetka Čas in jaz kot ravnateljica. Na 3. geografski olimpijadi Jugovzhodne Evrope BIGEO 2017 se je Asja Majhen namreč zavihtela na 3. mesto in tako osvojila bronasto priznanje. Dokazala je kompleksno geografsko znanje, ki je pomemben sestavni del izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Poleg geografskega znanja je Asja pokazala tudi odlično poznavanje angleščine, saj je 3. mednarodna geografska olimpijada v celoti potekala v angleškem jeziku. Na olimpijadi je nastopilo 24 osnovnošolcev in 40 srednješolcev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Romunije in Turčije.
VIR: Margareta Voglar, Informator
FOTO: Informator

ODPRLI PRIZIDEK IN PRIDOBILI CERTIFIKAT
V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane odprli prizidek in pridobili certifikat kakovosti
V petek, 29. januarja 2016, so v Domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah odprli prizidek za potrebe stanovalcev z demenco in pridobili certifikat kakovosti po modelu E-Qalin.
V preteklem letu so vgradili tudi dve novi dvigali, obnovili fasado in uredili nove solarnike za ogrevanje sanitarne vode.
Vsi ti projekti dvigajo kakovost bivanja njihovim stanovalcem. Slovesnega odprtja se je udeležila tudi državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler

TUDI NA LJUDSKI UNIVERZI ČAKAJO NA PLAČO
Bistriška ljudska univerza spada med najboljše tovrstne izobraževalne ustanove; v enem letu izobrazi 3000 ljudi
Ljudska univerza (LU) v Slovenski Bistrici je že pol stoletja vpeta v izobraževanje odraslih. Njena direktorica Brigita Kruder poudarja, da v njihovo izobraževalno središče prihajajo tudi otroci, mladi in starejši ljudje. “V našo hišo vsako leto vstopi tri tisoč ljudi in ko sem o tem pred nedavnim govorila z Igorjem Lukšičem, je bil minister za šolstvo in šport prijetno presenečen. Večina naših obiskovalcev je starejših od 45 let, petino predstavljajo otroci, četrtino pa ljudje, ki so stari med 20 in 45 let. Znotraj glavnine je največ upokojencev, ki v tretjem življenjskem obdobju želijo osvojiti določeno znanje. Zanimajo se za učenje jezikov in za računalništvo,” je povedala Kruderjeva.
Bistriška ljudska univerza veliko pozornosti posveča tudi središču za samostojno učenje. Gre za novost v izobraževalnem procesu za odrasle in sodi v projekt, ki ga razvija Evropska unija. “Udeleženci si sami določajo tempo učenja, količino znanja in vsebino mentorske pomoči. Univerza jim mora zagotoviti učno gradivo, prostor, računalnik in učitelja. Tovrstno učenje traja v našem delovnem času, računalniki so na voljo ves čas, vendar brez naše podpore. Lani je središče obiskovalo 152 ljudi, največ zanimanja je bilo za tuje jezike, v ospredju sta angleščina in nemščina. Udeleženci tega procesa ne dobijo certifikata, možno pa je, da dobijo dodatne ure z učiteljem v okviru vseživljenjskega učenja,” je dejala Brigita Kruder. Središče obiskujejo tudi tisti, ki nimajo dostopa do interneta: otroci priseljencev, brezposelni in starejši ljudje, ki sicer imajo opremo, a niso dovolj vešči, da bi jo uporabili.
Poslopje ljudske univerze je v lasti države, čeprav je bilo nekoč občinska last. V njem sta bili tudi osnovna in srednja šola. “Hišo je država z dekreti večkrat podržavila, prenašala se je z ministrstva na ministrstvo. Ves čas pa smo poslopje vzdrževali in mu vlivali življenje. Skrajni čas je, da občina postane lastnica poslopja, kar pomeni, da naj država z dekretom lastnino brezplačno vroči občini. Zadnja primopredaja lastništva med ministrstvoma za pravosodje ter šolstvo in šport je bila novembra 2009. Pričakujemo, da bo hiša kmalu občinska. Potem bo treba poslopje obnoviti in zamenjati stavbno pohištvo,” je opozorila Kruderjeva in dejala, da je v minulih petdesetih letih univerza doživela dva prelomna trenutka: prvi je bil leta 1974 ob preimenovanju delavske v ljudsko univerzo, drugi se je zgodil leta 2001, ko univerze niso več proračunske porabnice.
“Izobraževanje LU je na javnem trgu in zato včasih deset naših zaposlenih ljudi ne dobi redne plače; decembrska je bila izplačana z 20-dnevno zamudo. Tudi mi čakamo na izplačilo zahtevkov za opravljeni program od države in drugih ustanov. Za januarski in februarski izobraževalni program bomo dobili plačilo šele junija. Ker univerza sodeluje z evropskimi skladi, večino denarja dobimo od tam, a ker se je pred letom končal določen izobraževalni ciklus, so nastale likvidnostne težave, ki so trajale nekaj mesecev,” je povedala Brigita Kruder. Občine Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane univerzi s pogodbo zagotovijo med 3000 in 5000 evrov na leto, to je le dober odstotek denarja, ki ga LU potrebuje za svojo dejavnost.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Brigita Kruder, direktorica bistriške ljudske univerze, z ministrom Igorjem Lukšičem (Večer)

VODOVNIK ZMAGAL V MOSKVI
Oplotničan Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica) je na dvoranskem atletskem mitingu IAAF v Moskvi zmagal v suvanju krogle in z 19,63 metra izpolnil tudi normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Birminghamu.
VIR: STA
FOTO: Miran Vodovnik (Wikipedija)

POGREŠAJO GA ŽE 17 DNI
Krčka so nazadnje videli živega 11. januarja ob 23.30
Svojci 81-letnega Stanislava Krčka iz Savinskega v občini Slovenska Bistrica še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo z očetom, ki so ga priče nazadnje videle v torek, 11. januarja, ob 23.30 na lokalni cesti Podlože-Slovenska Bistrica. Opazili so ga med naseljema Podlože in Medvedce v občini Majšperk, od tam pa je odšel neznano kam in se do včeraj ni oglasil svojcem.
Po neuspešnem iskanju in poizvedovanju, kaj bi se Krčku lahko bilo zgodilo, so s policijske uprave Maribor včeraj medijem poslali še fotografijo pogrešanega. Stanislav Krček je visok okrog 170 cm, vitke postave, sivih las, s temensko plešo, je brez zob in uporablja zobne proteze. Ob odhodu od doma je bil oblečen v črn plašč, črne hlače, obut v črne nizke čevlje in je nosil rjav klobuk. Pri sebi je imel tudi denarnico z dokumenti, od doma pa se je odpravil z moškim kolesom znamke Rog modre barve. Po tistem, ko so ga 11. januarja pol ure pred polnočjo videli na cesti med Podložami in Medvedcami, se je za njim izgubila vsaka sled.
Na dan izginotja je bil Krček skupaj z ženo Marijo, s katero sta poročena skoraj 60 let, na obisku pri hčerki Mariji Amon. Okrog treh popoldan je Krčka eden od vnukov odpeljal domov, žena pa se je vrnila domov šele okrog 21. ure. Vrata njune hiše so bila zaklenjena, čeprav naj bi jih bil pustil odprta. Krček je namreč slabo slišal in bi ga žena težko zbudila, če bi spal.
Ker Krčka tudi zjutraj ni bilo od nikoder, je sin Stanislav organiziral iskalno akcijo, pomagali so tudi lovci, a pogrešanega niso našli. O izginotju so obvestili policijo, pri družini Krček se je nekajkrat oglasil tudi kriminalist, a oprijemljive sledi, kaj bi se bilo zgodilo očetu, ni bilo. Zdaj sicer preiskujejo, kdo sta bila neznanca, ki sta na dan izginotja iskala Krčka, a da bi bil vzrok denar, je malo verjetno, saj pogrešani nikoli ni nosil s seboj večjih vsot denarja. Nekaj prihrankov je imel na hranilni knjižici, prejemal pa je dve pokojnini. Poleg slovenske je namreč prejemal tudi nemško kot odškodnino za služenje v nemški vojski.
Krček je sicer ljubiteljsko izdeloval lesene lestve in na dan, ko je izginil, je eno naložil na kolo in jo odpeljal naročniku v sosednji kraj Podlože. Ko jo je izročil naročniku, je ta odšel domov, Krček pa je še ostal v gostinskem lokalu.
Izginotje Stanislava Krčka je toliko bolj nenavadno, ker možakar ni imel sovražnikov oziroma z nikomer ni bil v sporu.
VIR: Zora Štok, Večer
FOTO: Pogrešani Stanislav Krček (Večer)

OBRAT PLASTIKE V STUDENICAH
Biostranišča tudi za izvoz
V kraju pod Bočem, kjer rada podivja deroča Dravinja in ljudje čakajo na obljubljeni most, uspešno dela poslovna enota lesne industrije Litije
Alojz Šrot, vodja poslovne enote Plastika, ki v Studenicah dela od 1975. leta in zaposluje osemnajst delavcev, pravi: »Obrat je prerasel iz nekdaj moje obrtne delavnice. Leta 1975 smo se povezali Z Lesno industrijo Litija in poslovna enota Plastika.
Izdelujemo proizvode iz poliestra, montiramo fluorescenčna svetila, naša glavna proizvodnja pa je izdelava telefonskih govorilnic in v zadnjem času tudi telefonskih stebrov za invalide. Razvili smo projekt biostranišče in jih zdaj tudi že izdelujemo. Ob vsem tem je del naše proizvodnje še vedno pomembno vezan na gradbeno industrijo.« Program biostranišče se je za edino tovarno v Studenicah pokazal tržno zanimiv in del izdelkov — gre za prenosljiva stranišča — so že prodali na avstrijskem tržišču. Ti izdelki pa so vse bolj iskani tudi doma.
Obrat v Studenicah dela v prostorih nekdanje osnovne šole. Lansko leto so jo obnovili in za obnovo odšteli dva milijona tolarjev. Kot pravi Alojz šrot, so še pred letom v Sloveniji prodali tretjino proizvodov, sicer pa bili tržno usmerjeni na jugoslovanski jug. Kljub zdaj drugačnim poslovnim odnosom zaposleni v Studenicah menijo, da so njihovi izdelki dovolj zanimivi, da jih bodo brez večjih težav lahko prodajali v Sloveniji in na Zahodu. Tam že iščejo poslovne partnerje.
VIR: Slavica Pičerko, Večer
FOTO: Alojz Šrot, vodja Plastike iz Studenic: »Program biostranišč je tržno zelo zanimiv.« (Večer)

DANES KVIZ NA ZGORNJI LOŽNICI
Mladi in kmetijstvo
Danes, v petek, ob 16. uri bo v osnovni šoli Zgornja Ložnica občinsko tekmovanje aktivov mladih zadružnikov. Pomerile se bodo štiri ekipe, in sicer mladi kmetje z Zgornje Polskave, Zgornje Ložnice, iz Malahorne—Gorice in Zlakove pri Oplotnici. Področja, s katerih bodo vprašanja na kvizu, so živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, strojništvo,
kmetijska zakonodaja in drugo. Po prireditvi z naslovom Mladi in kmetijstvo bodo mladinci osnovne organizacije ZSMS z Zgornje Ložnice in vojaki bistrške vojašnice izvedli kulturni program..
VIR: zk, Večer

PLANIKA KUPUJE LESENO BARAKO
Trgovsko podjetje Planika iz Slovenske Bistrice potrebuje skladiščne prostore in zato kupuje jeseno barako
VIR: Večer

53 LET USPEŠNEGA DELA POLJČANSKIH GASILCEV
Ob polnoštevilni udeležbi članstva je bil pri gostilničarju Gajšku 53. letni zbor poljčanske gasilske čete ki je znana po delavnosti tudi izven meja svojega okoliša. Občni zbor je s prisrčnim pozd ravom in kratkim poročilom otvoril predsednik Hano Ogorevc. Njegovim izvajanjem so sledila poročila: poveljnika Medveda, tajnika Pahorja, blagajnika Mesariča ter orodjarja Kolarja. Vsa poročila so dokazovala resno, disciplinirano in plodno delavnost poljčanske čete.
Četa ima 24 aktivnih in 94 podpornih članov. Poveljstvo je organiziralo razna predavanja – tako o zaščiti pred napadi iz zraka in o zaščiti proti plinskim napadom. Izvežbalo je 6 strojnikov , ki bodo vešči opravlja ti odslej delo pri turbinki. Za vodjo brizgalne je določen Mesarič Janez. Ustanovljena je bila vojna gasilska četa s poveljnikom Medvedom na čelu.
VIR: Večernik

PROTI NAVIJANJU CEN
Bil je že skrajni čas, da je začel delovati urad proti navijanju cen, proti verižnikom in tihotapcem, je 29. januarja 1920, soglašal časnik Mariborski delavec: »V nekaj dneh se je n. pr. podražila kava v kavarnah na 2 kroni. Pa to niso samo kavarnarji — cene vin po gostilnah so naravnost oderuške. Isto se godi po trgovinah. Upamo, da bo urad energično posegel vmes. Tudi tihotapcev kar mrgoli po Mariboru. Prebivalstvo naj gre uradu na roko, ker je v interesu poštenih ljudi, da se napravi konec oderuštvu.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 101

29. januar 1903
ZABODEL GA JE Z NOŽEM
Na tri mesece težke ječe je bil obsojen 19-letni Rudolf Cerovšek, rojen na Spodnji Polskavi, ker je v Framu zabodel z nožem delavca Antona Krištofa.
VIR: Slovenski gospodar
