19. marec
Danes goduje JOŽEF
Ime izhaja je svetopisemsko ime. Izhaja prek latinskega Joseph in grškega Ιοσηφ (Iosēf) iz hebrejske besede יוֹסֵף [Yoseph] (Joséf), kar pomeni »On bo (do)dal«, »naj (Bog) doda (potomstvo)«. Povezava imena Jožef s hebrejskim glagolskim korenom jasaf v pomenu besede »dodati« je podana že v Genezi.
Moške različice imena: Bepo, Joca, Joce, Joco, Jose, Josef, Josep, Josif, Jošt, Josip, Jos, Joso, Josuf, Joša, Jošo, Joško, Joze, Jozo, Jozef, Jozsef, Joža, Jože, Jožko, Jožej, Jožek, Joži, Jusuf, Juš, Pepe, Pepi, Pino.
Ženske različice imena: Josipa, Josipina, Jozefa, Jozefina, Joža, Jožefa, Jožefina, Joži, Jožica, Jožka, Pepa, Pepca, Pina.
19. marec
FAŠISTI V STRUNJANU Z VLAKA STRELJAJI NA OTROKE
Italijanski fašisti so 19. marca 1921 v Strunjanski dolini med vožnjo, z vlaka na poti v Trst, streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna.
20. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR
Šahovski klub Impol je ob občinskem prazniku 19. marca 2017 v Hotelu Leonardo v Slovenski Bistrici izvedel jubilejni, 20. mednarodni turnir Slovenska Bistrica 2017. Pomerilo se je kar 76 šahistov. Zmagal je hrvaški velemojster Mladen Palac, član ŠK Branik Maribor. Izmed domačih predstavnikov je bil najboljši Aljoša Tomazini, ki je osvojil šesto mesto. Gregor Podkrižnik je bil sedmi, Žan Tomazini pa je zasedel deveto mesto. Za Šahovski klub Impol je nastopil tudi najmlajši udeleženec turnirja, Tito Kolja Veber, rojen leta 2009.
VIR: T. A. Informator
FOTO: Aleš Kolar
V BISTRIŠKEM GRADU NA OGLED RAZSTAVA EUROPA DONNA
V četrtek, 19. marca 2015, so v Galeriji Grad v Slovenski Bistrici odprli razstavo Europa Donna. Gre za razstavo fotografij Tomaža Levsteka, ki je skozi objektiv ujel pozitivno podobo bolnic in ozdravljenk, ki so se srečale z diagnozo rak dojk. Nastale so kot del projekta Lep je dan v letu 2014.
Na Bistriškem je združenje za boj proti raku bolj prepoznavno prav zaradi domačinke Rebeke Potočnik, ki vodi sekcijo mladih bolnic Europa Donna Slovenije.
Barbra Drnač in Rebeka Potočnik sta predstavili Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in projekt Lep je dan, predstavila so se tudi dekleta, ki so stopila pred objektiv. Razstavo, ki je bila na ogled do 11. aprila, je odprl župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
PROSTOVOLJSKI CENTER ZA VSE GENERACIJE
Ljudska univerza Slovenska Bistrica odpira Prostovoljski center za vse generacije. To bo center za srečevanje, učenje, izmenjavo izkušenj, sodelovanje in prijetno druženje.
Prostor bo namenjen za javno uporabo prebivalcem Slovenske Bistrice, kjer bodo lahko izvajali različne dejavnosti. Ljudska univerza bo usklajevala vsebine, hkrati pa nudila potreben prostor, opremo, računalnike in dostop do interneta.
Prostovoljski center za vse generacije je v sredo, 19. marca 2014, na novinarski konferenci podrobneje predstavila direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica mag. Brigita Kruder.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
LJUDJE BODO SVOJE MNENJE IZRAZILI NA REFERENDUMU
V Poljčanah so zborovali prebivalci te skupnosti in se seznanili s spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda v zemljišče za pridobivanje dolomita
Svet krajevne skupnosti Poljčane se v imenu prebivalcev te skupnosti z odpiranjem novih kamnolomov ukvarja že več kot desetletje. Predsednik sveta KS Poljčane Stane Kovačič je povedal, da vodstvo skupnosti ves čas nasprotuje odpiranju novih kamnolomov. Ljudje iz Zgornjih Poljčan imajo z njimi zelo slabe izkušnje. Niso izpostavljeni le prometu, ampak tudi prahu in eksplozijam. Za odpiranje novih kamnolomov se v minulem času zanimajo zasebniki Stanko Hace, Ivan Skerbinek in Stanko Perhavc. Skerbinku svet KS Poljčane že leta 1996 ni izdal soglasja, tudi Hacetu ne, čeprav je slednji deloma že začel izkopavati gramoz iz enega od odprtih kamnolomov ob cesti Zgornje Poljčane-Rogaška Slatina.
Ker je svet krajevne skupnosti nemočen pri pogajanjih z zasebniki, je sklical zbor krajanov – ta je bil v sredo zvečer – na zborovanju je skoraj sto ljudi ostro nasprotovalo odpiranju novih kamnolomov. Poljčančani zatrjujejo, da ne bodo več prenašali gostega prometa, prahu in uničevanja okolja. Dolina Bele je tako ranjena, da novih ran ne bo več prenesla. Stane Kovačič je na zboru krajanov predstavil kronologijo zahtev po odpiranju novih kopov in povedal, da so kamnolomi za naravo vedno bolj škodljivi in da med ljudmi obstaja upravičeno negodovanje. Prebivalce namreč spremlja bojazen, da bodo lastniki kamnolome izropali, obogateli, potem pa kamnolom prepustili njim in naravi. Hace, ki je od države dobil pozitivno soglasje za pridobivanje dolomita, predvideva, da lahko v enem letu eksploatira dva milijona kubičnih metrov gramoza. To pomeni, da bodo v enem dnevu tovornjaki skozi Poljčane prepeljali osem tisoč kubičnih metrov gramoza in peska, na dan torej 800 tovornjakov ali deset kamionov v eni uri. Če k tej številkam še dodamo tovornjake, ki vozijo iz Granitovega kamnoloma, in tiste iz Skerbinkovega in Perhavčevega kamnoloma, je jasno, da bodo Poljčančani ujeti v prah, pesek in gramoz, v izpušne pline tovornjakov in njihovo pločevino. To je nedopustno, so menili prebivalci Poljčane na zborovanju. In kaj storiti? Ker je v Hacetovem kamnolomu možna eksploatacija – lastnik se sklicuje na dokumente, povezane s srednjeročnim in dolgoročnim prostorskim planom občine Slovenska Bistrica, na tradicijo poljčanskega kamnolomstva, demokracijo in zasebno podjetniško iniciativo – so se krajani odločili, da bodo še naprej nasprotovali. Sprejeli so sklep o razglasitvi referenduma. Na glasovalnem listu naj bi bilo vprašanje: ali so ljudje za odpiranje kamnolomov v dolini Bele ali proti temu. Stane Kovačič je še dodal, da je referendum najboljša odločitev, vodstvo krajevne skupnosti ne bo dopustilo, da bi jo kdo podkupoval ali celo kupil z denarjem, ki ga lahko kamnolomci dobijo s prodajo gramoza in peska. Referenduma pred jesenjo najbrž ne bo.
VIR: Zdenko Kodrič, Večer
FOTO: Stane Kovačič, predsednik sveta KS Poljčane
25 LET BISTRIŠKEGA RADIOKLUBA
Načrtujejo novo delavnico
Prvi radijski oddajniki so v Slovenski Bistrici in Poljčanah nastajali v delavnicah — radioamaterji so jih izdelovali iz starih radijskih sprejemnikov. Nenehno so poskušali in s spajkalom v roki iskali najboljšo radijsko zvezo. Zdaj so se razmere spremenile: vso opremo lahko radioamaterji danes kupijo v trgovini. Najbrž se je zaradi tega tudi spremenil odnos do zvez in radioamaterizma, je ob srebrnem jubileju bistriškega kluba YU3 FOP razmišljal dolgoletni član Edo Polanc.
V bistriškem radioklubu je 65 članov, poleg teh pa radioamaterji delujejo še v sekcijah v Poljčanah in na Zgornji Polskavi. Predsednik bistriškega kluba Ivan Hren je na nedavnem letnem občnem zboru člane opozoril predvsem na izobraževanje mladih. Menil je, da mora biti osnovna dejavnost kluba širjenje tehnične kulture in izobraževanje kadrov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V 25 letih so v Slovenski Bistrici vzgojili blizu 180 radiotelegrafistov in operaterjev. V letošnjem letu pa bodo poleg tečaja za operaterje skrbeli za hitrejši tehnični razvoj kluba. Tako nameravajo s prostovoljnim delom in s pomočjo družbenopolitične skupnosti urediti novo delavnico in prostore za namestitev radijskih postaj.
Zelo uspešni so radioamaterji na tekmovalnem področju. V njihovih vitrinah je mnogo pokalov z najpomembnejših državnih in mednarodnih prireditev. Najbolj so ponosni na priznanja, ki so jih osvojili pri ukv maratonu, na pohorskem memorialu, memorialu Nikole Tesle, ob dnevu vezistov v tekmovanju za pokal PTT, za pokal Alpe Adria za YU Filday itd.
Brez problemov seveda ne gre. Tako radioamaterji iz Slovenske Bistrice opozarjajo na financiranje njihove dejavnosti in na jezo občanov, ki so prepričani, da so prav radijske zveze vzrok motnje na tv sprejemnikih. Radioamaterji pa zatrjujejo. da je treba krivce iskati tudi pri izdelovalcih televizijskih sprejemnikov, hladilnikov in sušilcev las. Če bi v te naprave vgradili dodatne tako imenovane varovalne elemente. težav ne bi imeli ne občani ne radioamaterji.
VIR: -zk-, Večer
LAHEK ZASLUŽEK
Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo na leto dni in dva meseca zapora Vladimiro Kristan iz Štatenberga, babico brez zaposlitve. Obtoženka si je lani kot terenska babica pri zdravstveni postaji v Makolah prisvojila od plačil za zdravstvene storitve okrog 7000 dinariev. Razen tega si je prilastila tudi 43.090 dinarjev; ta denar ji je zaupala blagajnlčarka letovišča grad Štatenberg, da bi jih oddala na pošti v Makolah na račun gostinskega podjetja. Poleg teh kaznlvih dejanj je obtoženka zakrivila še tatvino in več utaj.
VIR: Večer
Umrl je duhovnik in zgodovinar FRANC KOVAČIČ
Franc Kovačič, duhovnik in zgodovinar, se je rodil 25. marca 1867 v Veržeju.
Po študiju teologije v Zagrebu (Hrvaška) in Mariboru ter mašniškem posvečenju v letu 1894 je postal kaplan in nato provizor na Spodnji Polskavi (do leta 1895).
Napisal je več krajših ali daljših del s področja zgodovine in filozofije, pisal pa je tudi o političnih in narodnostnih vprašanjih. Leta 1903 so na njegovo pobudo v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo, ki je leta 1904 začelo izdajati glasilo ‘Časopis za zgodovino in narodopisje’. Za časa mirovne konference v Parizu (Francija) je bil izvedenec za mejo na Štajerskem.
Franc Kovačič je umrl 19. marca 1939 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je planinec in alpinist JOŽE URŠIČ
Jože Uršič se je rodil 19. marca 1927 na Devini pri Slovenski Bistrici. Odraščal je z bratoma Milanom Uršičem in Ivanom Vančem Uršičem. Vsi trije so bili planinci in alpinisti.
Študiral je orientalistiko (arabščino) na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri dr. Oštirju. Bil je izredno fizično in duhovno močan.
Sodeloval je tudi v Delavsko-prosvetnem društvu (DPD) Svoboda Slovenska Bistrica kot igralec.
S plezanjem je začel leta 1946 in si enako kot brata nekaj denarja zanj prislužil tudi tako, da je občasno delal v tovarni Impol, kjer je čistil dimnike namesto dimnikarjev.
Za prvomajske praznike leta 1952 so se bratje Uršič s Francem Karnerjem, Hinkom Morausem, Otom Martinjakom, Konradom (Dadom) Braučičem in Oskarjem Langom odpravili v Julijce z namenom, da preplezajo kakšno smer. V soboto zjutraj, 3. maja, so odšli v severno steno Špika. Med plezanjem je začelo deževati in zato so se mladi planinci, ki so plezali v dveh skupinah, odločili za vrnitev in pri tem je v navezi Hinko Moravs in Ivan Uršič enemu spodrsnilo in za sabo je potegnil še tovariša. Padla sta 200 metrov globoko in bila takoj mrtva. Ko so ostali videli nesrečo tovarišev, so se v steni zavarovali in čakali pomoči. Ta pa je žal prišla prepozno.
Trije alpinisti iz Slovenske Bistrice (Martinjak, Braučič in Lang), ki so ostali v koči v Martuljku, so v nedeljo proti večeru poklicali na pomoč reševalce iz Kranjske Gore, ki pa so zaradi slabega vremena z reševanjem lahko začeli šele v ponedeljek zjutraj. Ko so po velikih naporih prišli v bližino ponesrečencev, sta bila Jože Uršič in Franc Karner še pri življenju, Milan Uršič pa je medtem zaradi izčrpanosti umrl. Reševanje je bilo zaradi slabih vremenskih razmer izredno zahtevno in reševalci so morali poklicati na pomoč tudi jeseniško reševalno ekipo. Medtem je zaradi izčrpanosti umrl še četrti iz skupine, Franc Karner. Zadnji je med reševanjem umrl Jože Uršič.
Vseh pet smrtno ponesrečenih planincev je pokopanih v skupnem grobu na pokopališču v Slovenski Bistrici. Leta 1970 so vanj pokopali tudi mamo bratov Uršič ‒ Uršičevo mamo (1897‒1970).
VIR: biografski-sb.si
Rodil se je pravnik in župan JOSIP (JOŽE) PUČNIK
Dr. Jože (Josip) Pučnik se je rodil 19. marca 1886 v Tezenski Dobravi pri Mariboru.
Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral pravo v Gradcu (Avstrija), leta 1911 je doktoriral v Pragi (Češka) in leta 1913 postal član društva Pravnik (slovensko pravniško društvo).
V zakonu z Ano, rojeno Kramer (1891−1972), se jima je rodil sin Ivan (1915−1991).
Po svojem političnem prepričanju je bil liberalec. Bil je član Sokolov in občinski odbornik v Slovenski Bistrici, kjer je bil tudi med ustanovitelji Orjune. Leta 1922 je postal član Jugoslovanske demokratske stranke (JDS) in delegat te stranke za pokrajinski odbor. V tridesetih letih 20. stoletja je finančno pomagal tudi Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi.
Med leti 1935−1938 je bil župan Slovenske Bistrice.
V začetku 2. svetovne vojne so mu Nemci zaplenili vse imetje in ga z ženo izgnali v Srbijo, od koder sta se pozneje vrnila v tako imenovano Ljubljansko pokrajino in preživela vojno v kleti hiše pri sorodnikih. Po koncu vojne so ga samo zaradi tega, ker so ga plavogardisti povabili kot ministra v svojo vlado, obsodili na večletno zaporno kazen, vendar so ga že po pol leta izpustili.
Jože Pučnik je umrl 15. maja 1960 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je krajinski slikar in litograf JOSEF KUWASSEG
Josef Kuwasseg (tudi Kuwassegg, Kuwasegk), krajinski slikar in litograf, se je rodil 25. novembra 1799 v Trstu (Italija).
Pri upodabljanju krajev se je 1. polovici 19. stoletja mudil tudi v naših krajih in med drugim ok. leta 1840 upodobil Slovensko Bistrico.
Josef Kuwasseg je umrl 19. marca 1859 v Gradcu (Avstrija).
VIR: biografski-sb.si
FOTO: Josef Kuwasseg: Litografija Slovenske Bistrice (Arhiv ZZK Slovenska Bistrica)
Rodil se je veleposestnik in župan JOSIP HOJNIK
Josip Hojnik se je rodil 19. marca 1845 na Bukovcu nad Zgornjo Polskavo.
Bil je poročen in imel je dva sina; dr. Franjo Hojnik je bil sodnik, dr. Ivan Hojnik odvetnik.
Leta 1885 je kupil posestvo na Zgornji Polskavi in bil tam nad 25 let župan. V času njegovega županovanja so začeli na občini uporabljati kot uradni jezik slovenščino. Kot zaveden narodnjak je dosegel, da so tudi na občinah v okolici uvedli slovenščino kot uradni jezik. Aktivno je deloval tudi v slovenjebistriškem okrajnem zastopstvu.
Bil je ključna oseba in načelnik polskavsko-pragerske podružnice Slovenske šolske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD). Načeloval je tudi njeni hranilnici.
Josip Hojnik je umrl 19. oktobra 1915 na Zgornji Polskavi.
VIR: biografski-sb.si
PRVI ZAMETKI TOVARNE IMPOL
Prve zametke tovarne Impol sta vzpostavila brata Vincenc in Anton Sternberger, ki sta 19. marca 1825 od Ignaca Greissmayerja kupila plavž in kovačijo. Posest je zajemala dve kotlarni in dve stanovanjski hiši. Še isto leto sta začela izdelovati bakrene izdelke. Dokazi o poteku proizvodnje so tudi nadaljnji nakupi bratov Sternberger, ki sta svoje premoženje povečala tudi z nakupom gozdov, s pomočjo katerih sta zagotovila dovolj lesa, ki so ga uporabljali za kurjavo v obratih in izdelavo oglja. Okrog leta 1840 je bilo zaposlenih 20 delavcev, lastnik Vincenc pa je imel inženirski izpit, ki ga je delal v valjarni za baker in medenino.
Začetek razvoja kovaške dejavnosti na področju Zgornje Bistrice sega že v leto 1620, ko sta brata Matija in Jurij Stopar zgradila kovačnico na vodni pogon, v kateri so prvotno izdelovali raznovrstno orodje. V letih 1680–1682 so turške horde plenile po Štajerskem, prizaneseno ni bilo niti vasi Zgornja Bistrica niti fužinam, ki so jih popolnoma požgali in porušili. Po letu 1683 so bile ponovno zgrajene in so desetletja obratovale nemoteno, vendar so imele značaj obrtniških delavnic.
VIR: 190 let Impola
FOTO: Impol danes (Arhiv Impola)
