15. maj
Danes goduje ZOFKA
Ime Zofka je izpeljanka iz imena Zofija, ki izhaja iz latinskega imena Sophia, le to pa iz grškega Sofía, ki se razlaga iz grške besede sofía – »modrost«. Iz grškega imena izhajajo tudi ruska imena Sofija, Sofja in manjšalnica Sonja.
Ostale različice imena: Sofija, Sonja, Zofi, Zofia.
15. maj
MEDNARODNI DAN DRUŽIN
Mednarodni dan družin, ki ga obeležujemo vsako leto 15. maja, je priložnost, da se spomnimo pomembnosti družin v našem življenju. Leta 1993 je Generalna skupščina razglasila 15. maj za svetovni dan družine. Že leta 1989 je Generalna skupščina določila leto 1994 za leto družine, s čimer je hotela povečati zavedanje družbe o družini in družinskih zadevah ter izboljšati zmožnost držav, da bi se družinski problemi reševali z ustreznimi domačimi politikami. Ta poseben dan nas spodbuja k razmišljanju o vrednotah, ki jih družina prinaša, ter k priznavanju njenega neizmernega prispevka k našemu osebnemu in skupnostnemu razvoju.
NOVA DIREKTORICA ZDRAVSTVENEGA DOMA
Na današnji dan, 15. maja 2020, je vodenje Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica prevzela Urška Sedmak.
Svet zavoda je februarja 2020 v uradnem listu objavil razpis za direktorja, saj je do takratni direktorici Jožefi Lešnik Hren, ki je zdravstveni dom vodila zadnjih, dobrih 20 let, potekel mandat. Za vnovično imenovanje se ni potegovala, saj je za prihodnje leto načrtovala svojo upokojitev.
Na razpis so prispele tri vloge, od katerih je bila samo ena popolna in ustrezna. Svet je sprejel sklep, da se za direktorico javnega zavoda imenuje Urško Sedmak, ki je v Zdravstvenem domu zaposlena že od leta 2013 in je bila pomočnica direktorice za finančno-računovodske zadeve. Za njeno imenovanje so morale soglasja k predlogu podati vse 4 občine ustanoviteljice zavoda, to so občine Makole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica.
Nova direktorica Urška Sedmak je ob prevzemu vodenja povedala, da Zdravstveni dom prevzema v dobri kondiciji, za kar gre zasluga prejšnji direktorici in vsem zaposlenim. Ker je vodenje omejeno z zakonodajo, vsebinsko in finančno nima prostih rok za vse ukrepe, vredne obravnave. Ključno pa je, da se postopoma uresničujejo vse investicije za zagotavljanje storitev, ki jih zahtevajo demografske spremembe.
VIR: Bistričan.si
FOTO: Urška Sedmak (Bistričan.si)
DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE V ZNAMENJU JUBILEJA
15. maj je dan Slovenske vojske, ki zaznamuje mejnik iz časa priprav na osamosvojitev pred 25 leti, ko je Slovenija začela samostojno urejati tudi obrambni sistem.
Ob jubileju so že v soboto tradicionalno obiskovalcem vrata odprle slovenske vojašnice, med njimi vojašnica Vincenca Repnika Slovenska Bistrica.
Ob 25 – letnici Slovenske vojske so v slovenjebistriški vojašnici pripravili tudi slovesnost.
Sicer pa so obiskovalcem med drugim predstavili opremo in vozila 670. logističnega polka.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
21. REGIJSKE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE
Osnovna šola Minke Namestnik Sonje je v četrtek, 15. maja 2014, gostila 21. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije. Na atletskem stadionu in na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica se je v različnih disciplinah pomerilo 15 ekip iz Ptuja, Ljutomera, Maribora, Ormoža, Gornje Radgone, Lendave, Murske Sobote, Dornave in Slovenske Bistrice.
Kot je poudarila ravnateljica Osnovne šole Minke Namestnik Sonje Klavdija Fridrih, je bilo še pomembneje od dobrih rezultatov druženje, saj prijateljske vezi ostajajo za vedno. Sicer pa so udeleženci sledili sloganu Specialne olimpiade Slovenije “Pustite mi zmagati, če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poizkusu”.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
OBČNI ZBOR RK OZ SLOVENSKA BISTRICA
V sredo, 15. maja 2013, so se sestali člani območnega združenja Rdečega križa na volilnem zboru, kjer je nekaj uvodnih besed članstvu namenil dosedanji predsednik območnega združenja RK dr. Janko Predan. V območno združenje so vključeni prostovoljci iz poljčanske, oplotniške, bistriške in makolske občine.
Beseda je tekla o dejavnosti RK v preteklem letu, o finančnem načrtu in programskih usmeritvah. Čeprav dobiva RK tako od države kot Evropske unije vedno manj finančne in materialne podpore, pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ne sme usahniti.
Iz poročil je bilo razvidno, da število tistih, ki jim pomaga RK, narašča, so pa še druge pomembne aktivnosti, na primer krvodajalstvo, ki sodi med temeljne dejavnosti te človekoljubne organizacije.
Ker je bil zbor volilni, so volili organe območnega združenja, med njimi tudi predsednika. Predsedniško mesto za obdobje štirih let bo prevzel dosedanji predsednik območnega združenja dr. Janko Predan.
VIR: Studio Bistrica
ODPRTJE RAZSTAVE ZEMLJA-OGENJ
V petek, 15. 5. 1998, so v likovnih salonih gradu Slovenska Bistrica odprli razstavo male keramike Zemlja-ogenj avtoric Miljanke Simšič in Ljubice Zgonec Zorko. “Miljanka Simšič uporablja enostavno formo jajca, ki je praoblikovalec teles vseh bitij. Arheologija časa Ljubice Zgonec Zorko je navidezno ujeta v odkrušku stisnjenih plasti in izpraznjenem volumnu fosila,” je o delu avtoric zapisala Alenka Vidrigar.
Ljubica Zgonec Zorko je na četrtem Svetovnem trienalu male keramike v Zagrebu prejela odkupno nagrado, Miljanka Simšič pa na petem diplomo.
VIR: ZZK Slovenska Bistrica
FOTO: Arhiv ZZK Slovenska Bistrica
Umrl je pravnik in odvetnik JOSIP PUČNIK
Dr. Jože (Josip) Pučnik se je rodil 19. marca 1886 v Tezenski Dobravi pri Mariboru.
Po končani gimnaziji v Mariboru je študiral pravo v Gradcu (Avstrija), leta 1911 je doktoriral v Pragi (Češka) in leta 1913 postal član društva Pravnik (slovensko pravniško društvo).
V zakonu z Ano, rojeno Kramer (1891−1972), se jima je rodil sin Ivan (1915−1991).
Po svojem političnem prepričanju je bil liberalec. Bil je član Sokolov in občinski odbornik v Slovenski Bistrici, kjer je bil tudi med ustanovitelji Orjune. Leta 1922 je postal član Jugoslovanske demokratske stranke (JDS) in delegat te stranke za pokrajinski odbor. V tridesetih letih 20. stoletja je finančno pomagal tudi Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi.
Med leti 1935−1938 je bil župan Slovenske Bistrice.
V začetku 2. svetovne vojne so mu Nemci zaplenili vse imetje in ga z ženo izgnali v Srbijo, od koder sta se pozneje vrnila v tako imenovano Ljubljansko pokrajino in preživela vojno v kleti hiše pri sorodnikih. Po koncu vojne so ga samo zaradi tega, ker so ga plavogardisti povabili kot ministra v svojo vlado, obsodili na večletno zaporno kazen, vendar so ga že po pol leta izpustili.
Jože Pučnik je umrl 15. maja 1960 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.
VIR: biografski-sb.si
Umrl je duhovnik FRANC SERAFIN ŠEGULA
Franc Serafin Šegula se je rodil 12. avgusta 1860 v Moškanjcih.
Bogoslovje je študiral v Mariboru in Gradcu (Avstrija) do leta 1885, ko je bil posvečen.
Napisal je dva priročnika za cerkveno upravljanje in številne molitvenike in pridige, opisal je svoje potovanje po Palestini in Egiptu, objavljal polemične spise, povesti in krajša leposlovna besedila, pesnil in pisal knjižna poročila.
Leta 1913 je odšel v pokoj in se preselil na Pragersko. Srčno si je želel, da bi na Pragerskem zgradili cerkev, a mu spodnjepolskavski župnik ni hotel dati za to potrebnega soglasja.
Zadnja leta pred smrtjo je preživel v Mariboru.
Franc Serafin Šegula je umrl 15. maja 1938 v Mariboru.
VIR: biografski-sb.si
SEDEŽ PRAGERSKE OBČINE PREMEŠČEN NA ČREŠNJEVEC
Leta 1933 so bile občinske volitve. Po zakonu o občinah iz leta 1931 so morale imeti občine najmanj 3.000 prebivalcev, zato so dotedanje občine Bukovec, Gabrnik, Ogljenšak, Pokoše, Spodnja Polskava, Zgornja Polskava ter Črešnjevec, Pretrež in Vrhloga združili v novo Občino Polskava s sedežem na Zgornji Polskavi. Vendar ni ostalo pri tem: nezadovoljni so bili Spodnjepolskavčani, ki so imeli prej največjo občino in so jo hoteli obdržati, in Pragerčani, ki prej sicer niso imeli občine, a so jo hoteli imeti. Zmagali so Pragerčani in izposlovali, da je bila nova Občina Polskava marca 1934 razdeljena na občini Polskava in Pragersko. Toda Pragersko ni ostalo dolgo občinski sedež, 15. maja 1937 je bil sedež pragerske občine premeščen na Črešnjevec in 16. oktobra 1937 je bila Občina Pragersko ukinjena, Pragersko spet dodeljeno Občini Spodnja Polskava, ostali del bivše občine pa je ostal samostojna Občina Črešnjevec. Na Črešnjevcu je bil tudi občinski sedež.
VIR: Mirko Munda: Pragersko – kronika, str. 83
Rodil se je elektrotehnik in planinec OSKAR LANG
Oskar Lang se je rodil 15. maja 1934 v Slovenski Bistrici očetu Oskarju (*16. 10. 1901 †3. 1. 1945) in materi Julijani, vdovi Razboršek, rojeni Kumer (*7. 2. 1891 †15. 3. 1967). Družina je imela v Slovenski Bistrici mesnico in gostilno, oče pa je bil zaposlen pri grofu Attemsu kot upravljalec gozdov.
Oskar je odraščal v družbi s polbrati Fritzem, Hermanom in Francijem ter polsestrama Julijano in Adelo. Med 2. svetovno vojno je v nemški vojski padel Fritz, še pred koncem vojne pa je zaradi bolezni umrl še Oskarjev oče.
Po koncu vojne so jim nacionalizirali premoženje, z družino pa je bil večkrat zaprt v Šterntalu (Strnišče, Kidričevo), Bresternici in Mariboru. Iz Šterntala so ga premestili v ormoški Petriček (otroke do petnajstega let starosti so iz taborišča Šterntal avgusta 1945 odvzeli materam in jih premestili na ormoški grad. Vzrok premestitve je bil prihod delegacije mednarodnega Rdečega križa v Strnišče, op. ur.). Ko se je vrnil k družini, so jih z drugimi izgnanci naložili na vlak za Sibirijo, vendar so vlak z izgnanci ustavili na Dunaju (Avstrija) in jim dali možnost, da ostanejo v Avstriji oz. se vrnejo domov. Odločili so se za slednje.
Po teh dogodkih je Oskar končal osnovno šolanje in se vpisal na elektrotehniško šolo v Ljubljani in jo uspešno zaključil. Zaposlil se je v podjetju Elektro Maribor, enota Slovenska Bistrica, kjer je bil eden prvih monterjev po okoliških krajih in kmetijah, ko je potekala elektrifikacija. Kasneje je bil do upokojitve v začetku leta 1990 vodja konzuma v istem podjetju.
18. novembra 1961 se je poročil z Zofijo, rojeno Kangler, komercialistko. (*27. 4. 1937 †28. 9. 2020). V zakonu sta se jima rodila hčerka Brigita, poročena Kitak (*7. 9. 1961 †29. 11. 2007) in sin Oskar (*23. 2. 1964).
V prostem času je bil vnet planinec in alpinist. Med prvomajskimi prazniki leta 1952 je bil s še sedmimi planinskimi prijatelji na nekajdnevni odpravi v Martuljški skupini, z namenom preplezati kakšno smer. Odprava se je žal končala tragično, saj je med 2. in 5. majem v severni steni Špika umrla peterica izmed njih: trije bratje Uršič (Jože, Milan in Ivan Vanč), Franc Karner in Hinko Moraus.
V Planinskem društvu (PD) Impol Slovenska Bistrica je bil v naslednjih letih načelnik Alpinističnega odseka (AO) in podpredsednik in predsednik društva ter predsednik različnih odborov in komisij AO in PD. Redno je sodeloval tudi pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega Planinskega plesa. Vse dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil aktiven planinec in pohodnik, z ženo sta tudi rada potovala.
Ko jima je z ženo začelo pešati zdravje, sta se leta 2020 preselila v Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, enota Slovenska Bistrica. Po smrti žene septembra 2020 je tudi njegovo zdravje počasi pešalo.
Oskar Lang je zaradi srčnega popuščanja in pljučnice umrl 3. februarja 2022 v Domu dr. Jožeta Potrča v Slovenski Bistrici. Pokopan je v domačem mestu.
VIR: biografski-sb.si
TREŠČILO JE V RAZGLEDNI STOLP NA BOČU
15. maja 1934 je mariborski Večernik poročal, da je pred nekaj dnevi treščilo v razgledni stolp na Boču. Udarilo naj bi bilo v strelovod, a je strela ne nekem slabo izoliranem mestu odskočila in raznesla nekaj desk na zadnji stolpovi etaži. Hudomušneži pa so iz tega napravili senzacijo in v svet raztrosili laži, da je stolp v nevarnosti, da se bo podrl in da se poda v smrtno nevarnost, kdor bi se povzel nanj. Strela je povzročila tamkajšnji podružnici SPD kakih 500 din škode, a so tistih nekaj lukenj, ki jih je naredila že zamašili in tudi strelovod je že popravljen. Sloviti stolp na Boču stoji trdno, da ga nihče ne premakne in bo stal tako še najmanj 30 let, čeprav ga vsako leto okupirajo v vedno večjem obsegu in z vedno večjim zanimanjem od blizu in daleč.
VIR: Večernik
15. maj 1922 Na Črešnjevcu odprejo poštno nabiralnico
Potem ko so Črešnjevec, Vrhloga in Lukanja vas dobili leta 1920 »selsko« poštno službo, ki je dostavljala pošto trikrat na teden, je poštni urad v Slovenski Bistrici 15. maja 1922 odprl na Črešnjevcu poštno nabiralnico z uradnim nazivom Črešnjevec (Slovenska Bistrica). Nabiralnica je imela vsak dan po slu zvezo s slovenjebistriškim poštnim uradom.
V okoliš črešnjevske nabiralnice so spadali občina Črešnjevec s kraji Črešnjevec, Lokanja vas in Leskovec z delom Starega Loga ter občina Vrhloga s Trnovcem, Brezjem, Vrhlogo in delom Starega Loga. Dan prej, 14. maja 1922, so ustavili dostavljanje poštnih pošiljk v navedenih krajih na dom po selskem pismonoši poštnega urada Slovenska Bistrica.
VIR: Mirko Munda – Stoletje Črešnjevca in njegove okolice
VOLITVE ŽUPANA V OBČINI SPODNJA POLSKAVA
V Taboru so bili veseli tudi po občinskih volitvah maja 1921, kajti dobili so župana »po svoji meri«: »Socialističen župan na Sp. Polskavi pri Pragerskem. V nedeljo, 15. maja 1921 so bile volitve župana v občini Sp. Polskava, ki vsebuje tudi Pragersko. Pri volitvah so dobili 8 odbornikov socijalisti in enako število napredna gospodarska stranka. Župana so volili trikrat, končno pa je žreb odločil za socijalista Batiera, ki je bil tudi soc. demokratični kandidat za konstituanto.«
VIR: Mirko Munda: Spodnja Polskava in njena stoletja, str. 112
Umrl je lastnik kamnoloma v Cezlaku HUGO WERIAND WINDISCH-GRÄTZ
Hugo Weriand Windisch-Grätz, s polnim plemiškim naslovom Hugo Weriand Alexander Wilhelm Alfred knez von/zu Windisch-Grätz, se je rodil 17. novembra 1854 v Firencah (Italija).
Leta 1904 je po smrti očeta, kneza Huga Alfreda Adolfa von/zu Windischgrätz (*1823 †1904), podedoval vsa posestva na Štajerskem in Notranjskem, med njimi tudi posestvo v Lukanji in kamnolom v Cezlaku.
Rodbina Windisch-Grätz je prvotni kop kamnoloma razširila in pričela z načrtnim pridobivanjem kamna. V posesti Huga Werianda Windisch-Grätza je bil kamnolom do leta 1919, ko ga je v najem vzel nemški žid Erlich iz Zagreba (Hrvaška).
Hugo Weriand je umrl 15. maja 1920 gradu Haasberg v bližini Planine pri Rakeku.
VIR: biografski-sb.si
15. maj 1897 – Cerkev sv. Mihaela na Črešnjevcu je dobila 15. maja 1897 nov kor
Novi kor je bil izdelan iz hrastovega lesa, 5,5 metra dolgega in poldrugi meter širokega. Za kor so poleg grofa Attemsa in ravnatelja Južne železnice prispevali še kaplan Josip Kostanjevec in verniki med dvakratnim darovanjem okoli oltarja, Mihael Pahič in Simon Švagan sta na žago peljala hraste brezplačno, Pavel Skutnik je zastonj pripeljal iz Slovenske Bistrice deske, gospodar Pušnik je poslal v cerkev za en dan dva tesarja, ki ju ni bilo treba plačati, ker ju je on, preostanek do 300 goldinarjev je primaknil župnik Janez Sušnik iz cerkvene blagajne. Ker so s starega kora neki dan kaplana Josipa Kostanjevca nevzgojeni mladeniči zasramovali in so bili zato na celjskem sodišču tudi obsojeni, je župnik Janez Sušnik odredil, da smejo mladeniči na novi kor oditi samo, če ga pevci ne potrebujejo in če se na njem vedejo dostojno. Ob prvi ponovitvi nereda bo kor odprt samo še za pevce, je zagrozil.
VIR: Mirko Munda: Stoletje Črešnjevca in njegove okolice, str. 33
