24. maj

Bilo je pred tremi leti, ko sta kupila France Lunežnik in njegova žena Marija v Bukovcu od posestnika Ivana Huberja za 135.000 Din srednje veliko posestvo. Na račun kupnine sta prevzela tudi vknjiženo dedno terjatev v znesku 40.000 Din in pravico prevžitka že bolj priletne Marije Huberjeve, sestre Ivana Huberja, ki je prodal Lunežniku posestvo. Domenili pa so se, da bo Lunežnik namesto obresti od vknjižene dedščine plačeval prevžitkarici Huberjevi 200 Din na mesec. Spočetka sta Lunežnik in njegova žena dobro gospodarila na novem posestvu. Veliko breme pa jima je bil prevžitek, ki sta ga morala dajali Huberjevi, pri kateri je živel tudi njen nezakonski sin Pavle. Pri sedanjih težavnih gospodarskih razmerah pa lansko leto Lunežnik ni mogel več redno plačevati dogovorjenega zneska in sta se zaradi tega s Huberjevo večkrat sporekla. Bil je celo tako zloben, da ji je prepovedal zajemati vodo iz njegovega vodnjaka. Vse to je Huberjevo bolelo in je trdovratno vztrajala na pogojenih dajatvah ter neprestano terjala Lunežnika za zaostale zneske.
Porodila pa se je v Lunežnikovi glavi satanska misel. Čim pogosteje je Huberjeva trkala na njegova vrata in zahtevala svojo pravico, tem bolj se je zajedal črv zločinskega načrta v njegovo srce. Sredi letošnjega februarja se je Lunežnik nekega dopoldne oglasil pri Huberjevi, ki je stanovala v posebni hišici, oddaljeni kakih 50 korakov od njegove stanovanjske hiše. Huberjeva je gospodarju odprla vrata in ga pustila v sobo.
Kaj se je med njima odigralo, ni videl nihče. Le njegova dekla Polonca Holcerjeva, ki je takrat sekala drva na dvorišču, je slišala, kako je Huberjeva klicala na pomoč. In ko je prišel njen 12-letni sin Pavle iz šole, je našel svojo mater — mrtvo . . .
Vest o strašni smrti prevžitkarice Marije Huberjeve, ki je bila znana kot marljiva in poštena ženska daleč naokrog, se je naglo raznesla po vsej okolici. Lunežnik je o smrti obvestil vaškega mrtvaškega oglednika Janeza Volka, ki je pri ogledu trupla opazil na vratu močne podplutbe, kar se mu je zdelo takoj zelo sumljivo. O tem je obvestil tudi orožnike v Slovenski Bistrici. Pri Lunežnikovih so med tem pripravili vse potrebno za pogreb. Prevžitkarico Huberjevo so položili na mrtvaški oder in naročili pri župniku, da ji zvonijo.
Pokojne Huberjeve pa vendar niso pokopali ob napovedani uri, ker je na prijavo odredilo okrajno sodišče v Slovenski Bistrici obdukcijo njenega trupla. Sodna zdravnika sta ugotovila, da je umrla nasilne smrti, in sicer zaradi zadušenja. Zločinec je žrtev trikrat stisnil za vrat tako močno, da so bile mišice na drugi strani vrata prepojene s krvjo in je bila leva polovica podjezične kosti nalomljena.
Že iz vsega početka so orožniki sumili Lunežnika, da je on zadavil Huberjevo, ki sicer ni imela nobenega sovražnika. Pod težo okolščin se je Lunežnik končno vdal in priznal, da je v silni jezi zagrabil kritičnega dopoldne Huberjevo za vrat in jo zadavil. Orožniki so ga odgnali in z njim tudi njegovo deklo Polonco Holcerjevo, ki je videla svojega gospodarja Lunežnika v sobi pokojne prevžitkarice in slišala, kako je klicala v smrtnem boju na pomoč, a je vse to orožnikom prikrivala in tajila.
Zaradi tega sta se danes dopoldne oba, France Lunežnik in dekla Polonca Holcerjeva, zagovarjala pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča.
Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisedniki so bili s. o. s. Zemljič, dr. Kovča, dr. Pečnik in dr. Kotnik, obtožbo je zastopal prvi državni tožilec dr. Jančič , dočim sta zagovarjata Lunežnika dr. Reisman, Holcerjevo pa dr. Kieser.
Po daljšem posvetovanju je bil Franc Lunežnik spoznan krivim zločina v smislu obtožnice in je bil obsojen na 18 let težke ječe, dočim je bila Polonca Holcerjeva oproščena.

VIR: Mariborski večernik Jutra