24. maj
Danes goduje SUZANA
Ime Suzana je svetopisemsko ime in izhaja prek latinskega in grškega Susanna iz hebrejskega imena Šušan. To povezujejo s hebrejsko besedo šušan v pomenu besede »lilija«. Po pomenu imenu Suzana ustreza ime Lilijana, ki ga razlagajo iz latinske besede lilium v pomenu besede »lilija«.
Ostale različice imena: Suzane, Susan, Susana, Susane, Susanne, Susi, Suzan, Suzane, Suzi, Žuža, Žužana.
24. maj
SLOVENSKI JADRALKI ZLATI NA EVROPSKEM PRVENSTVU
24. maja 2018 sta slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol na evropskem prvenstvu v razredu 470 v bolgarskem Burgasu osvojili zlato medaljo in ponovili uspeh iz leta 2015. V regati najboljše deseterice za medalje, ki šteje dvojno, sta bili drugi in sta prepričljivo osvojili naslov.
ZA VEČ POVEZOVANJA MED DRUŠTVI
Nova predsednica Medobčinske turistične zveze stavi na povezovanje in delo z mladimi
Vodenje Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica je pred kratkim prevzela Brigita Koren, predsednica Turističnega društva Cokla Tinje. Zaveda se, da jo čaka zahtevno delo, za kandidaturo se je odločila po pregovarjanju dolgoletnega predsednika Leopolda Turka, pravi. “Ni bilo lahko sprejeti tako odgovornega dela in nadomestiti tako dobrega predsednika, kot je Leopold Turk. Podporo, ki so mi jo namenili na nedavni volilni skupščini, ocenjujem za zelo dobro. Razloge za to sama zelo težko opredelim, verjetno pa so v meni videli potencial. V zadnjih letih so me namreč lahko dobro spoznali in ugotovili, da sem delovno kmečko dekle, ki rado priskoči na pomoč,” o sebi pravi Korenova, ki turistično društvo s Tinja vodi devet let. V tem času so postorili marsikaj, na kar so v kraju zelo ponosni. Skupaj z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica so dvakrat prekrili ostrešje najstarejšega in še delujočega Jakčevega mlina na Pohorju. Prav tako so preuredili Ropretovo sušilnico lanu in kovačijo. Pred sušilnico vsako leto posejejo lan in ga tudi posušijo. V letu 2008, ko so na Tinju gostili Podobe Bistriških domačij, so za pohodnike uredili tudi Pot mlinov in žag ob Radkovškem potoku. Letos julija bodo organizirali jubilejni, 20. pohod po poti mlinov in žag. Že nekaj let zapored se udeležujejo kuhanja pohorskega piskra na Arehu, lani so celo zmagali. Posebej so ponosni na prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Tinje, na kateri prirejajo šaljive vaške igre z družabnim srečanjem. Udeležujejo se raznih delavnic in srečanj med turističnimi društvi, sodelujejo tudi na raznih sejmih.
V Medobčinsko turistično zvezo Slovenska Bistrica je trenutno vključenih 18 turističnih društev iz občin Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica. Brigita Koren meni, da imajo največ rezerv ravno v povezovanju društev vseh štirih občin: “Veliko stvari v zvezi teče po ustaljenih tirih, ker se prireditve iz leta v leto ponavljajo. Poleg povezovanja društev bom največ poudarka namenila delu z mladimi.” Nova predsednica je še dodala, da njihova društva delujejo na prostovoljni bazi, zato upa, da jim bodo na državni ravni v prihodnje namenili vsaj malo več denarja.
VIR: Tomaž Ajd, Štajer’c
FOTO: Brigita Koren s pokalom za prvo mesto na lanski prireditvi Kuhamo in igramo na Ruški koči (Štajer’c)
SPOMINSKO SREČANJE PRIJATELJEV MAJORJA MARJANA STREHARJA
V torek, 24. maja 2016, je v viteški dvorani Bistriškega gradu potekalo spominsko srečanje prijateljev majorja Marjana Streharja. Na prireditvi je Matej Šurc predstavil tudi svojo knjigo Prevarana Slovenija.
Marjan Strehar je bil med osamosvojitveno vojno leta 1991 poveljnik Območnega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica in je poveljeval več kot dva tisoč teritorialcem. S teritorialci je zavzel vojaško skladišče na Zgornji Ložnici in poskrbel za odvoz streliva v pohorske gozdove ter blokiral slovenjebistriško vojašnico. Major Marjan Strehar, veteran vojne za Slovenijo, je prejel številna odlikovanja za aktivno delovanje v slovenski osamosvojitveni vojni.
Spominsko srečanje je vodila novinarka dr. Damjana Žišt, med gosti pa sta bila tudi Vladimir Miloševič, nekdanji poveljnik Vzhodnoštajerske pokrajine teritorialne obrambe, in Rudi Moge, častni občan mestne občine Maribor.
V kulturnem programu sta nastopila Moški pevski zbor Tinje in glasbena skupina Gemaj.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
PREMIERA FILMOV SREDNJE ŠOLE SLOVENSKA BISTRICA
V Kinu Slovenska Bistrica je v torek, 24. maja 2016, potekala premiera filmov Srednje šole Slovenska Bistrica.
Obiskovalci so si ogledali pet filmov, ki so nastali v okviru filmskega krožka srednje šole in film mariborskega društva Film factory, ki je dijakom pomagalo pri pripravi filmov. Filmi so v letošnjem šolskem letu sodelovali tudi na tekmovanju Književnost na filmu in na festivalu Videomanija.
Dijaki so za izdelavo svojih filmov žrtvovali veliko število ur, torej svojega prostega časa, ki so ga preživeli v mladostni zagnanosti, učenju, kreativnosti, pa tudi v bolj mučnem dolgotrajnem trdem delu pri montaži posnetega gradiva.
Prireditev sta vodila Eva Cehtl in Rok Horvat Baaron, oba tudi igralca v letošnjih filmih.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Aleš Kolar
PREMIERA KOMEDIJE
Bistriški teater je v nedeljo, 24. maja 2015, v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici premierno uprizoril komedijo z naslovom Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene. Gre za delo avtorja Vinka Möderndorferja, v katerem avtor v obliki ljubezenske in politične satire prikaže, kako oblast najhitreje krši svoje zapovedi ljudstvu.
Bistriški teater poznamo po vrsti teatralnih spektaklov, ki obsegajo lastne gledališke uprizoritve, tudi dobrodelne, so pa tudi organizatorji še mnogih drugih dogodkov. Predstavo Šah mat je režiral Bistričan Niko Vodošek.
VIR in FOTO: A. M., Informator
BISTRIŠKI LEO KLUB ORGANIZIRAL DRUŽENJE OB SVETOVNEM DNEVU DRUŽIN
Ob svetovnem dnevu družin je Leo klub iz Slovenske Bistrice, v katerem so združujejo mladi med 16. in 30. letom starosti, v soboto, 24. maja 2014, priredil lokalni dan družin. Pripravili so ustvarjalne delavnice, izdelovali so rože, broške, slikali, risali in ustvarjali iz slanega testa. Dodali so tudi športno rekreacijske igre, v vseh dejavnostih so sodelovali tako starši kot njihovi malčki. Malčki so lahko prebirali še knjige v bralnem kotičku, si poslikali obraz in uživali ob sladkih dobrotah.
Leoni so izvedli tudi dobrodelni tek pod sloganom Tečem, da pomagam, izkupiček pa bodo namenili za prebivalce s poplavljenih območij v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Dobrodelni tek je potekal tudi v drugih slovenskih krajih. Posebna atrakcija so bila napihljiva igrala Safari, otroke in odrasle pa sta zabavala tudi klovna.
VIR: Studio Bistrica
FOTO: Edvard Grobler
Umrl je častni občan občine Slovenska Bistrica MARIJAN STREHAR
Marijan Strehar se je rodil 3. marca 1952 na Planini pod Šumikom v občini Slovenska Bistrica kot eden izmed šestih Streharjevih otrok.
Bil je gojenec šole za rezervne častnike nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Leta 1974 je poklicno vstopil v vrste Teritorialne obrambe (TO) Slovenije. Bil je med organizatorji 17. maja 1990 ustanovljene Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), kot odgovor na grožnje s strani jugoslovanske federacije za zavarovanje naše samostojnosti.
Skupaj z brigadirjem Vladimirjem Miloševičem in njegovim pomočnikom, nekdanjim načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, generalmajorjem Alojzem Šteinerjem, je med vojno za Slovenijo poveljeval pri blokadi vojašnice v Slovenski Bistrici.
Zaslovel je, ko je poveljeval teritorialcem, ki so pod njegovim vodstvom poskrbeli za uspešno osvojitev enega največjih skladišč orožja in streliva jugoslovanske vojske na Zgornji Ložnici. Tam je imela JLA na tisoče ton bojnega streliva, orožja in drugih sredstev. S tesnimi prijatelji je akcijo praznjenja skladišča in skrivanja streliva v pohorskih gozdovih izpeljal v celoti. Zato so ga ljudje na bistriškem koncu in v vojaških vodah celotne Slovenije zelo spoštovali.
Marijan Strehar je tragično in v nepojasnjenih okoliščinah preminil 24. maja 2012 med Smolnikom in Mucovo pečino na Ruškem Pohorju. Pokopan je na Šmartnem na Pohorju.
VIR: biografski-sb.si
ODPRLI PRENOVLJENI MOST ČEZ BISTRICO
V ponedeljek, 24. maja 2004, so v Slovenski Bistrici odprli obnovljeni most čez Bistrico in del obnovljene ceste. Most in cesto sta simbolno odprla dr. Marko Pavliha, minister za promet, in bistriški župan dr. Ivan Žagar. Objekta sta vredna 116 milijonov tolarjev, od tega je prispevek občine znašal 20 milijonov tolarjev.
Most so zgradili v 18. stoletju, prvič so ga obnovili leta 1989, novi objekt je tik pred mestnim jedrom in zaradi tega vitalna prometna žila Slovenske Bistrice. Dolg je 23 metrov, širok sedem metrov, obnovljeni cestni odsek pa je dolg 200 metrov. Rekonstrukcijo mostu je investitor Direkcija za ceste RS zaupal bistriški zasebni firmi Map Trade, projektno dokumentacijo pa je izdelal Kobiro iz Maribora. Pri oblikovanju novega krova mostu so graditelji morali upoštevati navodila varuhov kulturne dediščine, spodnji del mostne konstrukcije je namreč sklop treh plitvih zidanih kamnitih obokov.
VIR in FOTO: Zdenko Kodrič, Večer
NADOKNADILI BOMO ZAMUJENO
V bistriški industrijski coni že vidni obrisi nove tovarne
Če ne bi bilo slabega vremena, hude zime in če delavcem temeljne organizacije temeljne organizacije združenega dela Visoke gradnje ljubljanske Agroobnove ne bi primanjkovalo cementa, bi bila proizvodna dvorana v bistrški industrijski coni že pokrita. Tako pa ta čas tečejo šele montažna dela na njej. Zamuda na srečo še ni tako velika, da je pridni delavci Slovenija cest-Tehnike ne bi nadoknadili.
Kot so zatrdili na delovišču v bistrški industrijski coni, bo proizvodna dvorana dolga 90 in široka nekaj nad 50 metrov, pokrita sredi junija. Do novembra pa bodo okrepili število delavcev in dogradili še upravno poslopje, žagalnico in energetski objekt. Gradbena bodo temeljno organizacijo Emmi Slovenska Bistrica veljala 19 milijonov dinarjev. V novo tovarno bodo preselili vse proizvodne zmogljivosti bistriškega Emmija.
Na delovišču so tudi arheologi, ki raziskujejo temelje rimskega zaselka. Doslej so poleg temeljev hiš našli novčič, prstan in različno posodo. Gradbinci so doslej z arheologi dobro sodelovali in vse kaže, da arheološka raziskovanja ne bodo ovirala gradnje.
VIR: (zk), Večer
KAJ PRETEKLEGA OHRANITI?
Svet podravskih občin o manj razvitih področjih
»Osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij in nanj razvitih mejnih območij v SR Slovenji za obdobje 1976—1980 je takšen, da ga bo treba podpisati,« so ugotovili včeraj delegati — člani sveta podravskih občin na seji v Slov. Bistrici.
Seveda pa so imeli k osnutku nekaj pripomb. Tako so menili, da v dogovoru nista dovolj opredeljeni vloga in naloge republike, ki je v preteklem srednjeročnem obdobju precej uspešno posegala v razvoj manj razvitih. Ohraniti bi bilo treba sistem benefeciranih obresti ter davčno politiko olajšav. Podobno velja za občine, ki imajo tudi premalo opredeljene naloge, posebej pa bi bilo treba govoriti o vlogi samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti o term, kako lahko le-te vplivajo na razvoj nerazvitih območij ter zmanjšujejo razlike med razvitimi in nerazvitimi.
V dogovor bi bilo treba vključiti mladino, ki lahko z delovnimi brigadami veliko prispeva, ter tudi zavarovalnice, ki imajo možnosti kreditiranja. Poseben problem na Dravskem polju je urejanje zemljišč zaradi bogatih arheoloških predmetov. Ta »bogatija« izredno zavira razvoj posameznih območij, in zato bi bilo treba predvideti sredstva za premostitev takih problemov.
Bilo je precej pripomb, zanimivo pa je mnenje, da bi bilo treba obmejna področja in druga manj razvita območja različno obravnavati. Zlasti Mariborčani, ki imajo kar za eno manjšo nerazvitih obmejnih krajevnih skupnosti, se zavzemajo za tako razlikovanje, ker menijo, da potrebujejo obmejna območja več gospodarsko manj zanimivih infrastrukturnih investicij kot druga nerazvita območja. Zato so tudi menili, da naj bi območja nerazvitosti teritorialno določali tudi po krajevnih skupnostih in ne le občinah.
Še eno zanimivo mnenje: ali ne bi kazalo posojil ki so jih začele vračati nerazvite republike, sedaj ob soglasju združenega dela usmerili na slovenska nerazvita območja?
VIR: N. Šoštarič, Večer
Z DRVEČEGA VLAKA JE SKOČILA . . .
Z osebnega vlaka, ki odhaja iz Maribora ob 14.15, je ca. 250 m od Pragerskega proti Slov. Bistrici skočila iz vlaka 20-letna Marija Kores, hčerka Kores Alojzija, železničarja v pokoju, stanujoča v Sp. Jablane 31 pri Cirkovcih. Ker je imenovana imela pri sebi vozno karto do Sv. Lovrenca na Dravskem polju in se je pomotoma vozila proti Slov. Bistrici mesto proti Ptuju, je skočila iz vlaka, ki je vozil že s precejšnjo brzino, samo da bi ji ne bi bilo treba potovati do Slov. Bistrice. Pri padcu na tračnice se je na glavi težko poškodovala in je bila skoraj ves čas v nezavesti. Iz Pragerskegaa so jo odpremili takoj v Maribor z brzovlakom ob 16. uri in nato v bolnišnico. Na Pragerskem so ii nudili seveda prvo pomoč. Njeno stanje je zelo resno.
VIR: Mariborski večernik Jutra
ZLOČINEC IZ BUKOVCA NA ZATOŽNI KLOPI
Kazenska razprava proti posestniku Francu Lunežniku, ki je zadavil prevžitkarico Marijo Huberjevo
Bilo je pred tremi leti, ko sta kupila France Lunežnik in njegova žena Marija v Bukovcu od posestnika Ivana Huberja za 135.000 Din srednje veliko posestvo. Na račun kupnine sta prevzela tudi vknjiženo dedno terjatev v znesku 40.000 Din in pravico prevžitka že bolj priletne Marije Huberjeve, sestre Ivana Huberja, ki je prodal Lunežniku posestvo. Domenili pa so se, da bo Lunežnik namesto obresti od vknjižene dedščine plačeval prevžitkarici Huberjevi 200 Din na mesec. Spočetka sta Lunežnik in njegova žena dobro gospodarila na novem posestvu. Veliko breme pa jima je bil prevžitek, ki sta ga morala dajali Huberjevi, pri kateri je živel tudi njen nezakonski sin Pavle. Pri sedanjih težavnih gospodarskih razmerah pa lansko leto Lunežnik ni mogel več redno plačevati dogovorjenega zneska in sta se zaradi tega s Huberjevo večkrat sporekla. Bil je celo tako zloben, da ji je prepovedal zajemati vodo iz njegovega vodnjaka. Vse to je Huberjevo bolelo in je trdovratno vztrajala na pogojenih dajatvah ter neprestano terjala Lunežnika za zaostale zneske.
Porodila pa se je v Lunežnikovi glavi satanska misel. Čim pogosteje je Huberjeva trkala na njegova vrata in zahtevala svojo pravico, tem bolj se je zajedal črv zločinskega načrta v njegovo srce. Sredi letošnjega februarja se je Lunežnik nekega dopoldne oglasil pri Huberjevi, ki je stanovala v posebni hišici, oddaljeni kakih 50 korakov od njegove stanovanjske hiše. Huberjeva je gospodarju odprla vrata in ga pustila v sobo.
Kaj se je med njima odigralo, ni videl nihče. Le njegova dekla Polonca Holcerjeva, ki je takrat sekala drva na dvorišču, je slišala, kako je Huberjeva klicala na pomoč. In ko je prišel njen 12-letni sin Pavle iz šole, je našel svojo mater — mrtvo . . .
Vest o strašni smrti prevžitkarice Marije Huberjeve, ki je bila znana kot marljiva in poštena ženska daleč naokrog, se je naglo raznesla po vsej okolici. Lunežnik je o smrti obvestil vaškega mrtvaškega oglednika Janeza Volka, ki je pri ogledu trupla opazil na vratu močne podplutbe, kar se mu je zdelo takoj zelo sumljivo. O tem je obvestil tudi orožnike v Slovenski Bistrici. Pri Lunežnikovih so med tem pripravili vse potrebno za pogreb. Prevžitkarico Huberjevo so položili na mrtvaški oder in naročili pri župniku, da ji zvonijo.
Pokojne Huberjeve pa vendar niso pokopali ob napovedani uri, ker je na prijavo odredilo okrajno sodišče v Slovenski Bistrici obdukcijo njenega trupla. Sodna zdravnika sta ugotovila, da je umrla nasilne smrti, in sicer zaradi zadušenja. Zločinec je žrtev trikrat stisnil za vrat tako močno, da so bile mišice na drugi strani vrata prepojene s krvjo in je bila leva polovica podjezične kosti nalomljena.
Že iz vsega početka so orožniki sumili Lunežnika, da je on zadavil Huberjevo, ki sicer ni imela nobenega sovražnika. Pod težo okolščin se je Lunežnik končno vdal in priznal, da je v silni jezi zagrabil kritičnega dopoldne Huberjevo za vrat in jo zadavil. Orožniki so ga odgnali in z njim tudi njegovo deklo Polonco Holcerjevo, ki je videla svojega gospodarja Lunežnika v sobi pokojne prevžitkarice in slišala, kako je klicala v smrtnem boju na pomoč, a je vse to orožnikom prikrivala in tajila.
Zaradi tega sta se danes dopoldne oba, France Lunežnik in dekla Polonca Holcerjeva, zagovarjala pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča.
Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisedniki so bili s. o. s. Zemljič, dr. Kovča, dr. Pečnik in dr. Kotnik, obtožbo je zastopal prvi državni tožilec dr. Jančič , dočim sta zagovarjata Lunežnika dr. Reisman, Holcerjevo pa dr. Kieser.
Po daljšem posvetovanju je bil Franc Lunežnik spoznan krivim zločina v smislu obtožnice in je bil obsojen na 18 let težke ječe, dočim je bila Polonca Holcerjeva oproščena.
VIR: Mariborski večernik Jutra
PAOLO SANTONINO OBIŠČE ČREŠNJEVEC IN SPODNJO POLSKAVO
Paolo Santonino se je rodil okoli leta 1440 v Stronconu pri Narniju v Umbriji (Italija).
Izobrazil se je v klasičnih vedah ter državnem in kanonskem pravu.
V službo patriarhata je verjetno prišel v času sedisvakance po smrti patriarha Ludvika Trevisana leta 1465.
Kot kancler je spremljal oglejskega pomožnega škofa na treh vizitacijskih potovanjih po župnijah na Koroškem, Gorenjskem in Štajerskem. Med temi vizitacijami so se ustavili tudi v naših krajih.
Na potovanjih si je delal izčrpne zapiske, ki jih je nato uredil in literarno obdelal. Zapiski so izšli tudi v slovenskem prevodu pod naslovom Popotni dnevniki: 1485−87 (Mohorjeva družba, 1991).
Santoninov zapis obiska Črešnjevca in Spodnje Polskave:
»Štiriindvajsetega v mesecu (maja 1485, op. ur.) smo odšli iz samostana (Studenice, op. ur.) ali bolje rečeno iz kaplanije in prišli po šestih miljah k farni cerkvi svetega Mihaela v Črešnjevcu (Cherspach); zavetniško pravico nad njo imajo gospe studeniške nune. Tam je naš gospod škof s spravnim obredom očistil cerkev, ki so ji storili silo Turki, in vnovič posvetil tri razvaljene oltarje, namreč svetega Mihaela, svete Marije in blažene Marije Magdalene. Pri cerkvi je mnogo marmornatih kamnov s prelepimi figurami in starimi napisi. Po kosilu smo prišli po petih miljah v faro svetega Štefana na Polskavi, kjer je za župnika gospod Sikst Freisteiner, naš popotni spremljevalec. Cerkev je pod zavetništvom gospoda Viljema Turjaškega (Ausperger), zdajšnjega ljubljanskega glavarja. Gospod škof je opravil spravni obred nad cerkvijo in pokopališčem. Ta cerkev leži na ravnem in nima pod sabo nobene podružnice. Imenovani gospod Sikst je dal tam pripraviti za malico odlične ribe, med njimi menke, in velike rake: te smo skuhali še žive in jih brž pojedli. Istega dne smo že po dvajseti uri odšli od tod in se spet spustili na Dravsko polje.«
VIR: biografski-sb.si