V petek, 27. septembra, so na Krkinem simpoziju slovesno podelili 54. Krkine nagrade in priznanja za srednješolske raziskovalne naloge. Med dobitniki nagrad je tudi Ana Iršič s Srednje šole Slovenska Bistrica.

V Krki se zavedajo, da se jutrišnje odkritje začne že danes, zato že več kot 50 let negujejo vezi z mladimi raziskovalci. Tradicijo so nadaljevali tudi letos z razpisom za 54. Krkine nagrade, ki se je končal 5. julija 2024. Prejete raziskovalne naloge nadobudnih raziskovalcev so pregledali in ocenili Krkini strokovnjaki, ki so vsako leto znova navdušeni nad kakovostjo prijavljenih del. Prav tako so ponosni na raziskovalne dosežke dosedanjih več kot 3100 nagrajencev, ki so potrdili, da je inovativnost, zasnovana na prodornih znanstvenih in strokovnih idejah, temelj uspeha. Na letošnji razpis se je odzvalo kar 100 dijakov iz 19 slovenskih gimnazij in srednjih šol. Ocenjevalci opažajo, da se kakovost prijavljenih nalog povečuje. Večja je tudi pestrost področij raziskovanja, pri čemer je še posebno pomembno, da naloge vključujejo tako teoretično kot eksperimentalno delo.

Naslov raziskovalne naloge, ki jo je Ana Iršič prijavila na razpis, je Nanomedicina: dostavni sistemi za zdravila na osnovi telesu lastnih sestavin.

Znanstveni odbor Sveta Sklada Krkinih nagrad je raziskovalni nalogi namenil Krkino nagrado in jo hkrati uvrstil v program Krkinega simpozija, kjer jo je predstavila udeležencem. V obrazložitvi so zapisali, da je Ana dokazala, da ima znanje in pogum, ki sta pomembni vrednoti prodornih raziskovalcev. Ana je torej v raziskovalno nalogo vložila veliko svojega prostega časa in jo opravila z veliko mero resnega pristopa k raziskovanju. Kaj ji torej pomeni Krkina nagrada:

Ana Iršič je že v prvem letniku srednje šole prejela Preglovo plaketo, njeno raziskovanje vseskozi spremlja in ga usmerja mentorica mag, Damijana Gregorič. Ravnatelj Marjan Kampuš je na dosežek izredno ponosen, saj kaže, da lahko dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica dosegajo izjemne uspehe tudi na državni ravni:

Ana v prostem času trenira atletiko, in sicer tek na dolge proge, na 10 km, in prav to ukvarjanje s športom ji daje zagon pri učenju. “Vedno ko pridem s treninga, se lahko z lahkoto začnem učiti, pred treningom nikoli.” Ker je Ana v četrtem letniku, seveda že razmišlja o nadaljnjem študiju, a to ne bo medicina, ampak kemija.