V svojem salonu oblačijo stand up komike, ansamble, pevce, voditelje … s tremi zaposlenimi šiviljami vsako pri njih kupljeno oblačilo tudi po potrebi popravijo, zožijo, skrajšajo rokave, hlačnice … za popravke pa zaračunajo minimalne cene. Tudi Tatjana Blažič se pri svojem poslu srečuje s težavo pomanjkanja šivilj. »Mladih šivilj ni, zato imam zaposlene samo starejše šivilje. Vse dobro stimuliram, delajo 5 ur in pol, plačam jim jih pa 8, saj sem prepričana, da običajni zaposleni optimalno na svojem delovnem mestu ni prisoten več kot pet ur in pol,« pojasni Tatjana Blažič, ki ji je najbolj pomembno, da so zaposlene v službi zadovoljne in da so zadovoljne tudi stranke. »Imam zelo dobro ekipo zaposlenih, ki mi pomagajo na vsakem koraku, tudi pri organizaciji. Sama se dobro počutim, če se ljudje okoli mene počutijo dobro.« Po naročilu šivajo samo še za pevce in ansamble, šivajo tudi pelerine za viteze vin v Avstriji in po vsej Evropi.

To pa niso njene edine butične sanje

»Veliko let sem sanjala, da bom naredila resort za zdravljenja, za oddihe, za retreate, za jogo, za seminarje, tečaje … Zadnjih 15 let že sanjam o tem, kje najti primeren prostor, da bi lahko sanje uresničila. Pred leti sem že našla pravo parcelo na Braču, z lastnikom sva se že vse dogovorila … a se ni izšlo. Po prvem intervalu korone, za novo leto in božič leta 2020 pa sem se odločila, da si privoščim dopust. Hotela sem na Maldive, a me je prijateljica pregovorila, naj greva raje na Zanzibar. In sva šli. In takoj, ko sem prišla na ta čudoviti otok, sem vedela, da bo to moj drugi dom, kljub temu da sem veliko prepotovala, me je ta prečudoviti otok zelo pritegnil,« pripoveduje Tatjana Blažič, ki je že po nekaj dnevih na Zanzibarju vedela, da bo tam ostala dlje časa in tam uresničila svoje druge butične sanje. »Začela sem iskati primerno zemljišče, a se je izkazalo, da ga ne morem kupiti, če nimam podjetja. Zato sem naštudirala vso Tanzanijsko zakonodajo, poiskala poslovnega partnerja, s katerim sva skupaj odprla podjetje.« In gradnja se je začela. Pot do cilja pa je bila vse prej kot lahka.
»Ugotovila sem, da je treba z gradbenimi delavci ravnati povsem drugače, kot sem navajena. Tolerantnost, prilagodljivost, razumevanje se pri njih ne obnese, bolj razumejo trdo roko kot lepo besedo. Tega sem se morala naučiti,« dodaja Tatjana, ki konec meseca na Zanzibarju odpira Divine Health Resort. »To je moja zanzibarska pravljična nastanitev, z dotikom turkiznega morja in bleščeče belega peska, ki boža podplate, se lesketa v dotiku morja, kot raj na Zemlji.«
Divine Health Resort stoji 7 minut hoje stran do morja, s terase je nanj lep razgled in na celoten rt v mestu Nungwi. »To mesto je na severu Zaznzibarja in ima cel dan morje. Objekt je zgrajen kot mešanica lokalnega in urbanega. Lokalne hiške so narejene iz makutija. To so palmini listi, posušeni in spleteni v kite. Take hiške so tri. Glavna stavba pa je narejena v kombinaciji makuti strehe in lesa iz Zanzibarja in zidanega dela. Na sredini kompleksa je bazen in vsaka hiška ima iz postelje pogled na bazen.« Resort je projektirala sama. »Ko sem kupila zemljo sem si zamislila, kako naj bi kompleks bil videti. Na zemljišču sem z moko posipala prostor, kjer bodo stale hiške, da sem dobila občutek za prostor in kako veliko mora biti. Zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja, je mojo idejo potem na papir prenesel gradbeni inženir.«
Uradno odprtje Divine Health Resorta bo 27. januarja in vse kapacitete so takrat že polno zasedene.
Marca pa bo na Zanzibar povabila goste skupaj z Joga centrom iz Slovenske Bistrice. »Vedno bom v prvi vrsti poskrbela, da se bomo povezovali lokalno. V načrtu imam aktivirati Milana Sajka, ker je pač lokalni ponudnik turističnih produktov s svojo agencijo Sajko, in še kaj,« zatrjuje Blažičeva. Na Zanzibarju pa bo poskrbela, da bodo ljudje resnično doživeli edinstveno izkušnjo in dobili veliko več, kot bi od običajnega dopusta lahko pričakovali. V hotelskem kompleksu, ki je ograjen z zidom, rastejo tudi mango, papaja in drugo sadje, ki bodo na voljo gostom, v prihodnje pa bo dokupila še kos zemlje, na kateri se bo pridelovala hrana, saj želi, da je hotel čim bolj samooskrben. Ponudba, ki si jo je zamislila je popolno ravnotežje med telesnim in duševnim zdravjem in razvajanje v harmoniji narave in doživeti popolno sprostitev. »Ponujali bomo razne predstave, nastopile akrobatske skupine bodo, doživeli bodo lahko zelo zdravilno in znano lokalno bobnanje, sprostili se bodo lahko z jogo, raznimi prahna retreati, gostila bom zdravilce iz vsega sveta, povezujem se s temi ljudmi, ki so napisali knjigo Secret, tudi oni bodo moji gostje, pridejo tudi slovenski glasbeni gostje …« Trenutno je kapaciteta resorta 24, a ga bo razširila na 30. »Tako majhno število gostov zagotavlja osebni pristop in butičnost ponudbe.«
Najlepši meseci na Zanzibarju so december, januar, februar, marec in prva polovica aprila, temperatura je takrat od 30 do 36 stopinj, ostali meseci so pa manj vroči, od 28 do 30, deževna doba pa je približno od 15. aprila do 15. junija. »Gostje bodo lahko izbirali celotno ponudbo hrane ali le nočitev z zajtrkom, da bodo imeli veliko časa za raziskovanje otoka in pokušanje lokalne hrane.
Lokalna hrana pa je tam zelo cenovno ugodna, okoli 5 evrov. In ne splača se zaradi hrane vračati v resort. Njihova značilna hrana so ribe in piščanec,« še pove Blažičeva in dodaja, da bodo iz letališča za goste organizirali prevoz.
In kako bo lahko vodila oba butika? »Približno dva meseca bom tu in dva meseca tam. Ko me tam ne bo, bo resort vodil moj poslovni partner, ki je bil letos mesec in pol v Sloveniji, nad katero je izjemno navdušen. Imeli bomo tudi nekaj zaposlenih in tudi moje zaposlene iz butika bodo lahko tam nadaljevale delo.«