Črešenjevec je naselje v občini Slovenska Bistrica. Krajevna skupnost Črešnjevec spada v občino Slovenska Bistrica in zajema vasi Črešnjevec, Brezje pri Slovenski Bistrici, Farovec, Lokanjo vas, Pretrež, Trnovec pri Slovenski Bistrici in Vrhlogo.
Vas Črešnjevec leži na majhnem griču, na 295 metrov nadmorske višine, JV od Slovenske Bistrice in jo omejujeta potoka Devina in Ložnica. Okoli župnijske cerkve svetega Mihaela je strnjen osrednji del vasi.
V vasi imamo poleg cerkve z župniščem še Dom kulture, Osnovno šolo dr. Jožeta Pučnika, Gostilno Jurič, Lovski dom.
V kraju so aktivna tudi številna društva: Kulturno umetniško društvo Štefan Romih, Športno društvo, Aktiv kmečkih žena, Lovsko društvo, Krajevno organizacijo RK, KO Zveze borcev, Društvo upokojencev in Društvo invalidov.
Zgodovina naših krajev je vpeta v zgodovinska dogajanja na širšem področju
Prva omemba kraja je iz leta 1164, cerkve Sv. Mihaela iz leta 1252, gostilne pa iz leta 1654.
Župnijska cerkev Svetega Mihaela je bila prvotno zgrajena skoraj v celoti iz rimskih spolij. Pozneje so jo prezidali, tako da so prvotni ostanki vidni še na severni in južni steni. Ob cerkvi so postavljeni na ogled številni rimski kamni iz marmorja. Na obrobju vasi ležijo rimske gomile – Gomilce Skupno jih je okrog 40 in pričajo o življenju tod že v davni rimski dobi.
Na hribu med Črešnjevcem in Lokanjo vasjo je v srednjem veku stala utrdba Presek, danes pa se to področje imenuje Stari grad. Grad je propadel v vojnah med leti 1436-1446.
Med letoma 1908 in 1965 je od železniške postaje Črešnjevec do Slovenske Bistrice potekala železnica. Po njej je vozil vlak, imenovan gigerli.
Nekoč so na Črešnjevcu cvetele številne obrti, med njimi kovaštvo, kolarstvo, v Lokanji vasi pa sta stala še žaga in mlin. Večina prebivalcev se je ukvarjala s kmetijstvom, danes se le še nekaj posameznikov ukvarja s sadjarstvom in živinorejo. V kraju je več obrtnikov.
… danes
Osnovna šola se imenuje po dr. Jožetu Pučniku in ima 156 učencev.
Kulturno življenje je v kraju zelo živahno in ima že dolgoletno tradicijo. Pri Kulturno umetniškem društvu deluje uspešen mešani pevski zbor, gledališka skupina Vsi prisotni, folklorna skupina Klasje, japonsko gledališče Kamišibaj in likovna sekcija.
Dolgoletno tradicijo ima tudi šport, predvsem odbojka.
